Grški pisatelj in scenarist Panajotopulos je stopil na literarno prizorišče razmeroma pozno. S tridesetimi leti je dosegel prvi vidnejši uspeh, in sicer na natečaju revije Revmata, po katerem je bila njegova pripoved Noči, ki porajajo zgodbe uvrščena v antologijo Umetnost pisanja, dvanajstih mladih pisateljev, so sporočili z založbe Modrijan.

Njegov roman Gen za dvom, katerega prevod je izšel v zbirki Euroman založbe Modrijan, postavlja v središče večno vprašanje o izviru umetniškega ustvarjanja. Gre za distopično sliko prihodnosti, v kateri znanstvenik in neuresničeni slikar Albert Zimmerman odkrije gen za umetnost.

To odkritje v temelju zamaje celotno kulturno industrijo in spremeni podobo umetniškega polja. Kvaliteta umetnosti ni več neulovljiva kategorija, ki se ji skušajo približati kritiki in ustvarjalci, buri pa tudi duha občinstva, ampak postane eksaktno merljiva kategorija, ki se zvede na prisotnost določenega gena.

Panajotopulos v romanu opiše daljnosežne posledice takšne obravnave umetnosti, ki je povsem skladna z današnjo prevlado eksaktnih znanosti in uporabnega presojanja družbenih pojavov. Na koncu se celoten projekt sesuje sam vase. Roman dokazuje, da prava umetnost izhaja iz življenjskih položajev umetnika ter njegove notranje potrebe po izražanju, pa naj bo ta podprta z določenim genom ali ne.