Kako sedemo za mizo?
Za mizo sedemo vedno iz desne strani (z desno nogo navznoter). Najprej dama (pristavimo ji stol), nato gospod.

Kako vstanemo od mize?
 Stola ne premikamo, niti ga ne porivamo proti mizo. To je naloga osebja in nas kot gosta. Ko vstanemo od mize, obvezno takoj zapnemo 2 gumba na suknjiču.
 Roke lahko damo v hlačne žepe, vendar naj bo to narejeno elegantno (v angleškem stilu).

Kaj s servieto?
Servieta je prva stvar, ki jo vzamemo v roke, razgrnemo in položimo na noge. Po končani jedi serviete ne zlagamo, pač pa jo z dvemi prsti primemo na sredini in enostavno odložimo na levo stran mize – zraven krožnika.Moški mora imeti vedno v žepu robček iz blaga. Namen serviete je le, da si obrišemo ustnice, ko pijemo iz kozarca. (z notranjo stranjo serviete)

Zobotrebci ob mizi?
Načeloma jih ni na mizi. Če so na mizi, jih ne uporabljamo za mizo, pač pa diskretno vstanemo od mize, in uporabimo zobotrebce na WC-ju. Zobotrebci, solnica, olje, kis – če se to nahaja na mizi, je to znak cenene restavracije.

Ličenje pri mizi?
Nikoli (ženske).

Sestava in oblika menue kart:
Menue karta – oblikuje se za posebne priložnosti oziroma dogodke (npr.: poroka, proslava, novoletna večerja,... na njej so na levi strani navedena vina, na desni strani pa jedi, ki bodo postrežene hkrati.
Jedilni list – je to kar dobimo v restavraciji, ko želimo naročiti jed, in so na njem navedene jedi in pijače (običajno s cenami). Dokazano je (psihologija), da v 99 % primerov, ko odpremo jedilni list, pogledamo v desni zgornji kot. Zato je običajno tam tista jed ali pijača, ki prinaša največji donos (ni nujno da je to najdražja jed).

Izbiranje in naročanje jedi:
Naročanje jedi je v domeni gostitelja (oseba, ki časti dogodek), lahko pa naroči tudi vsak sam.
 
Vrstni red jedi:
• Hladna predjed
• Topla predjed
• Juha
• Riba
• Glavna jed
• Sir
• Sladica – vedno na koncu
• Kava, konjak, cigara

Vedno naroči in jej to, kar imaš rad (in ne kar je zdravo). Nobenega medicinskega dokaza ni, da bi z zdravo hrano živeli dlje (npr mediteranci jedo zelo nezdravo hrano in živijo zelo dolgo). Problem je debelost! Ne se zrediti, saj ne boš nikoli več shujšal (problem glave in discipline).


Izbiranje pijač:
Pri vinu ni NIKOLI naročanja (žalitev za vino), pač pa se vino »izbere«. S tem pokažemu vinu spoštovanje.Vedno se najprej naroči jed in šele nato izbere vino. Nepisano pravilo pravi, da lahko moški spije dnevno 3-4 dcl vina, ženska pa 2 dcl vina.Vino je najbolj zdrava pijača. Načeloma bi lahko spili do 1 litra vina dnevno, vendar se pri večjih količinah pojavi problem encimov.

Pri sirih izberemo:
• Nežni siri – mehka vina
• Močni siri – močna vina (npr. Kabernet sauvignon)
• Npr.: zraven sira gorgonzole ne damo močnega rdečega vina, pač pa sladko belo vino

Small talk:
Pri mizi naj se odvija pogovor o vsakdanjih malih temah. Umetnost pogovarjanja. Prepovedane teme so: politika, vera in bolezni. Ne pretiravat z vici. Obseg in vsebina vicev naj bosta kulturna in v mejah normalnega.

Kako jemo in s kakšnim priborom:
Na vsaki strani krožnika naj ne bo več kot 4 kosi pribora. Če imamo spredaj levo en manjši krožnik z nožem. To sta krožnik in nož za maslo in kruh. Na kruh namažemo toliko masla kolikor ga enkrat damo v usta skupaj s kruhom. Raje postopke ponovimo večkrat. Pribor uporabljamo iz zunanje strani navznoter proti krožniku.

Krožnik, vilica in nož v različnih položajih:
• Če sta nož in vilica prekrižana na krožniku, to pomeni, da ni bilo dovolj in da želimo, da nam natakr še prinese.
• Če sta nož in vilica na krožniku pod kotom cca 90 stopinj, vendar se ne križata, to pomeni pavzo.
• Će sta nož in vilica na krožniku položena vzporedno, in sicer iz desne strani proti sredini mize, to pomeni, da ne bomo več jedli oziroma da smo končali s to jedjo.

 Nož – z njim nikoli ne silimo v usta, pravtako z njim ne režemo solate ali kruha. Špagete jemo samo z vilico. (tehnika) Vedno nosimo hrano s priborom k sebi in nikoli se ne približujemo s telesom proti hrani oziroma krožniku. Pribor držimo čimbolj na koncu. Pri mizi in hrani moramo biti vedno sproščeni.

Zdravica?
Zdravica naj bo vnaprej pripravljena, kratka, prisrčna in naj vsebuje priznanje. Izvede naj se jo po končani glavni jedi, ko je miza ponovno urejena in dobimo nov podkrožnik.Kozarec dvignemo v višino oči, ter pogledamo desno, levo in preko mize.Pri penini NI trkanja s kozarci. Spiješ takoj ko je natočeno – zaradi mehurčkov.

Splošno:
Ko srečaš znanca v restavraciji – ni pozdravljanja, klicanja ali česa drugega. Zgolj narahlo mu prikimaj (s tem pokažeš, da si ga opazil) in greš naprej. Ne ga vznemirjat, saj ni prišel tja s to željo, da bi ga ti motil.

Kultura pitja vina:

Ustrezni kozarci:
Za domače potrebe zadošča, če imamo 4 vrste različnih kozarcev (brez rožic in drugih vzorčkov)

Belo vino – kozarec natočimo približno do polovice
Rdeče vino – kozarec natočimo približno do 1/3 ali do ¼

Zaradi različne velikosti kozarcev (vedno večji so), se držimo pravila, da natočimo do 1 dcl vina.
 
Penina (ozek in visok kozarec) – natočimo vedno poln kozarec.
Razporedimo jih desno od krožnika, in sicer za konico noža narazen od krožnika navzven, po sledečem vrstnem redu: kozarec za rdeče vino, kozarec za belo vino in kozarec za vodo.

Temperatura vina:

Belo vino – 8 do 10 stopinj C
Bogata bela vina in predikana vina (sladka) – 12 do 14 stopinj C
Rdeča vina ¬– sobna temperatura grajskih palač – to naj bi bilo 14 do 16 stopinj C
-Penina – v Franciji 10 stopinj C, drugače pa 8 stopinj C

Kako držimo kozarec?

 Nikoli ga na ne držimo za zgornji del (s tem umažemo kozarec in segrejemo vino), zato ga držimo za pecelj.
Sommelierji ga držijo samo za spodnji del – za podstavek oziroma dno.

Trkanje s kozarci?

Da, vendar ne s penino. Pri penini si pogledamo v oči, se nasmehnemo in spijemo. Pogled v oči pomeni: NIKOLI ne gledamo direktno v oči, pač pa v predel med obema očesoma, nakar gremo s pogledom proti nosu in nazaj med obe oči.

Zavrnitev vina?

Vino lahko zavrnemo samo, če ima vonj po zamašku (daje po plesni, kartonu ali stari kleti) – to se zgodi v 10 do 15 % primerov vin. Doma testiramo »pokvarjeno vino« na sledeči način: majhno količino vina razredčimo z 10kratno količino vode. Če ta razredčena tekočina vina še vedno smrdi, je vino pokvarjeno. Vino lahko v restavraciji zavrnemo, vendar je odvisno od natakrja ali bo upošteval našo pritožbo. Običajno drage restavracije upoštevajo takšno pritožbo, cenene je pa ne upoštevajo. V primeru tožbe stranka praktično nima nobenih možnosti za zmago.

Nasveti:

Vino srkamo (majhne količine), penino spijemo cel požirek (tudi cel kozarec). Najcenejše vino je lahko tudi najdražje vino (relativno gledano koliko stane pri proizvajalcu) – zaradi marž.


Delitevin vrste vin:

»šampanjec« - zaščiteno geografsko ime za peneča vina iz francoske pokrajine Champagne. Edino ustrezno ime v Sloveniji je za peneča vina »penina«.
Bela vina – med najbolj priznanimi so: renski rizling, sauvignon, chardoney
Rdeča vina – med najbolj priznanimi so: cabernet sauvignon, merlot, modri pinot, cabernet frank, gamet.
Vina posebne kakovosti – to so sladka, desertna vina. Npr.: jagodni izbor
Posebna vina – vermut, pelinkovec


Aperitiv?

V dobrih restavracijah za apertiv ne ponujajo več žganja, saj je le-to anestetik in z njim razkužimo usta, s tem pa za določen čas onemogočimo okušanje hrane.Praksa se vse bolj izoblikuje v ponudbi kozarca lahkega vina (kot aperitiv)

Ustrezno vino k ustrezni hrani (sommelier):

Lahka bela vina – kot aperitiv, k belemu mesu, ribam, mladim sirom, zelenjavnim jedem
Rdeča vina – k rdečemu mesu, močnim sirom

ZLATO PRAVILO: nikoli ne sme prevladati vino ali jed. Vedno se mora izoblikovati kombinacija, nek tretji okus.
PRŠUT – v Sloveniji se zraven pije teran ali refošk; to ni napačno. Vendar, olikan človek bo zraven pršuta pil bogato (ne prehladno) belo vino! Rdeče vino namreč uniči okus pršuta. Obvezno poskusit!
Jedi iz žara, pekoče jedi, pečenke – zraven gredo bogata in topla rdeča vina. Ne piti rdečih vin, ki so mlajša od 3 let.
Pravilo: ni nobenega pravila!!! Vedno je treba poskušat kombinacije jedi in pijač!!!

Sluh, barva, vonj, okus harmonija vina?

Belo vino – ko ga točimo, mora žuboreti
Rdeče vino – mora teči oljno
Penina – mehurčki

Postrežba vina:
Čim manj se dotikati steklenice. Odpiranje vina naj potek počasi in umirjeno; to je ritual.  Ko izvlečeš zamašek, ga povohaš, da preveriš ali ni vino slučajno pokvarjeno. Kdor izbere vino, ga tudi poskusi. Natakar pristopi k točenju vina iz leve strani, najprej slavljencu (slavljenki), nato ženskam (po starosti navzdol) in vsem ostalim. Nazadnje se natoči vino osebi, ki je vino poskušala
 Dotakanje vina?!? Nikoli!!!! Dotočiš šele takrat, ko je kozarec izpraznjen, seveda po pritrdilnem odgovoru na vljudnostni »smem?«.  Pri odpiranju penine daš čez zamašek servieto in primeš čez zamašek ter obračaš steklenico (NE zamaška) dosti lažje. Poka se ne sme slišati (minimalno).