Zainteresirani se tako lahko seznanijo s prednostmi, ki jih prinaša nov protokol, z migracijskimi tehnikami, ki omogočajo prehod na IPv6, ter možnimi scenariji prehoda, so sporočili iz Apeka.

Vsaka naprava, ki se povezuje na internet, potrebuje svoj IP-naslov. Večina današnjih IP-naslovov temelji internetnem protokolu verzije 4 (IPv4), problem, s katerim se soočamo, pa je čedalje večje pomanjkanje naslovnega prostora IPv4.

Glede na trend povpraševanja po IPv4-naslovih bo po izračunih regionalnih internetnih registrarjev tovrstnih naslovov zmanjkalo leta 2012, krovni internetni organizaciji IANA pa celo že leta 2011.

Pri tem IPv6 predstavlja enega najbolj obetajočih internetnih protokolov, saj odpravlja vse pomanjkljivosti IPv4 in prinaša nove funkcionalnosti, ki bodo omogočile še večji razvoj in napredek elektronskih komunikacij. Uvedba protokola IPv6 je tako vitalnega pomena za zagotovitev kontinuirane rasti in stabilnosti interneta, pojasnjujejo v Apeku.

Protokol IPv6 že vrsto let uspešno uporabljajo v raziskovalno-akademskih okoljih in drugih večjih omrežjih. Standardiziran je že več kot deset let, vendar zaradi pomanjkanja storitev, aplikacij in končnih naprav, ki bi dvigovale njegovo dodano vrednost, ne dosega množične uporabe.

Za vpeljavo naprednejšega protokola IPv6 primanjkuje potrebnega strokovnega znanja, poleg tega pa tovrstna vpeljava v omrežja zahteva tudi precejšnja finančna sredstva. Na trgu zaenkrat še ni potrebnega povpraševanja, ki bi njegovo vpeljavo pospešilo.

Evropska komisija uvedbo IPv6 močno podpira. V letu 2008 si je komisija tako zadala, da mora do leta 2010 vsaj 25 odstotkov evropskih uporabnikov imeti možnost priklopa na internet prek IPv6, kjer bodo lahko dostopali do zanje najpomembnejših ponudnikov vsebin in storitev, ne da bi pri tem občutili razliko v primerjavi z IPv4.

Večina držav članic EU je vpeljala različne projekte in iniciative, s katerimi želi omogočiti čim prejšnjo uvedbo IPv6. Njihov glavni cilj je predvsem dvigniti raven znanja s področja poznavanja IPv6 ter povečati zanimanje podjetij in končnih uporabnikov za protokol, kar bi posledično pripeljalo k večjemu povpraševanju in množični vpeljavi IPv6.

Slovenija z vidika številčnosti projektov in konkretnih implementacij IPv6 v primerjavi z drugimi evropskimi državami zaostaja, poudarjajo v Apeku. Med najaktivnejšimi institucijami izstopa javni zavod Akademsko in izobraževalno omrežje Slovenije (Arnes), ki je že pred osmimi leti uspel vzpostaviti nov hitrostni rekord v hitrosti prenosa podatkov s protokolom IPv6.

Najbolj dejavna slovenska organizacija, ki se neprofitno ukvarja z osveščanjem, izobraževanjem in svetovanjem pri uvajanju IPv6, pa je Zavod go6. Ta združuje člane iz akademsko-raziskovalnega okolja, predstavnike državnih institucij, ponudnikov dostopa, internetnih storitev in multimedije, industrije in sistemskih integratorjev. Zavod go6, katerega član je tudi Apek, v Sloveniji trenutno predstavlja glavno iniciativo za prehod na IPv6.

Uvedba novega protokola IPv6 je proces, ki se je že začel in se bo še nadaljeval. Uvedba IPv6 v javnih in zasebnih komunikacijskih omrežjih zahteva skrbno predhodno načrtovanje z vnaprej natančno postavljenimi cilji. Izvesti je potrebno študijo izvedljivosti uvedbe IPv6 in popis obstoječe opreme, oceniti potrebne stroške, izdelati (IPv6) naslovni načrt, preučiti vse varnostne vidike ter izvesti izobraževanja za vse ključne omrežne arhitekte, omrežne upravljalce in vodstvo.