Vitez je poudaril, da sta govor in pisanje dve ločeni sferi jezikovne komunikacije, ob čemer je omenil osnovno razliko, da "smo pri pisanju gospodarji časa" in da "se da stvari izpiliti, popraviti, prilagoditi", medtem ko je "izrečena beseda nepopravljiva".

Beseda je tekla o tem, do kolikšne mere je jezik zapisljiv. Po Skubicovem mnenju se je treba vprašati, "do kolikšne mere je to zaželeno in potrebno". Meni, da je "jezik literature tudi jezik življenja". Sicer pa se mu zdi pri prevajanju ključno, da prevajalec "najde svoj izraz, ki ni vezan na šolska čtiva a pravopis", ob čemer pa se mora hkrati zavedati, da je bralcu prav to okolje blizu.

Po besedah Marka Stabeja je pomembno tudi stališče sprejemnika, "ki mu mora biti, vsaj prvi hip, udobno". Čudno težavo pri avtentičnem zapisovanju predstavlja predvsem pisanje jezikovnih različic ter prevajanje starejših del. Stabej je opozoril na posebnost slovenske literature, ki je bila v zgodovini "pred življenjem". Ljudski jezik se je idealiziralo; nastal pa je po bitki nekaterih literatov z željo "četudi jezik ni meščanski, pa nekoč bo". Problem, ki ga vidi danes, pa je, da večina ljudi misli, da "mora biti literatura učiteljica lepega jezika".

Ustavili so se tudi pri vprašanju, kako hitro neko govorjenje oziroma pisanje zastara. Skubic je dejal, da se najhitreje spreminja sleng, kar je primerjal s spreminjanjem modnih smernic. Stabej je priznal, da se znanost s to problematiko ne ukvarja. Sicer pa po njegovem mnenju zastarajo dela, ki so slabo napisana ali pa so zgolj modna v nekem času.

Stabeja skrbi, da se je v Sloveniji uveljavil ekskluzivizem, povezan s strahom, da bo neka subkultura izrinila sicer uveljavljene prakse. Opozoril pa je tudi na problem, da "nimamo jezika, v katerem bi lahko govorili sproščeno v vseh situacijah". Vmesni jeziki - denimo splošno pogovorni jezik - so po njegovem mnenju "poknjiženi" in umetni ter "ne zdržijo".

Debata ni obšla Vojnovićevega romana in predstave Čefurji raus!. Skubic je dejal, da je avtor odlično posnel eno izmed avtentičnih različic "fužinskega" govora, da pa je pri predstavi prišlo do precej težav zaradi želja lektorjev pa tudi občinstva in tehničnih ovir.