Dogodka, katerega cilj je bil opozoriti in spodbuditi prodajo slovenskih izdelkov, domačih kmetov, so obiskali prim. mag. Branislava Belović, dr. med., Irena Vrhovnik, specialistka za oljkarstvo na KGZ Nova Gorica, Alja Dimic, nutricionistka, Gorazd Kocbek iz Oljarne Kocbek, Matjaž Babič, olja Monte Moro, Saša Hren iz Tovarne olja GEA, Miran Kolarič iz Oljarne Kolarič ter Dejan Rengeo, ki prideluje konopljino olje.

• 
• 
• 

Belovićeva je po uvodni dopoldanski telovadbi poudarila, da ni dovolj, če se lotevamo zdrave prehrane, temveč je zelo pomemben tudi zdrav način priprave jedi. Opozorila je na prehrambeno piramido, ki bi se je moral vsak držati. Predstavnica KGZ Nova Gorica je spodbudila vse prisotne, da se začno lotevati naravi prijaznega oljarstva, z manj škropljenja in eko sredstvi.
Moderatorska in nutricionistka Alja Dimic iz Centra Prehranske Terapije pa je v svojem govoru opozorila pred olji, ki jih uživamo. »Pri olju je pomembno ali z oljem zaužijemo slab ali dober holesterol«. Pri tem se je navezala na hladna olja, kot najbolj učinkovita, saj ohranijo vse pomembne sestavine. »Zavedati pa se moramo, da so olja lahko tudi zdravila«, je še dodala.

Pridelovalci olja so se osredotočili na pomembnost olja, ki ga pridelujejo. Tako je Kocbek spomnil, da bučno olje odlična vpliva na ozebline in zmrzline, na moško prostato, zavira proces staranja, izboljšuje spomin in dviguje celoten imunski sistem. Matjaž Babič je za oljčno olje dejal, da znižuje krvni tlak, preprečuje srčni infarkt ter več vrst raka. Sončnično olje je po besedah Saše Hren odlično za razstrupljanje telesa, orehovo pa je razen vseh že naštetih pozitivnih učinkov, po Kolaričevem mnenju, priporočljivo tudi za sončenje, saj ima v sebi naraven UV faktor. Po sončenju pa se je priporočljivo namazati s konopljinim oljem – tako Dejan Rengeo.

Najbolj vroča je bila razprava, kjer so oljarji ugotovili, da je povezovanje nujno potrebno, a do tega žal ne prihaja. Rengeo je bil mnenja, da je »Slovenija čudna država, vsak dela zase. Ko bomo prerasli te okvirje, se bomo lahko začeli povezovati, sicer pa nikomur nič ne privoščimo.« Kot primer dober prakse je Babič izpostavil Društvo oljkarjev Slovenije, kjer so povezani, zato tudi prihaja do druženja, medsebojnega spodbujanja ter skupnega nastopanja na tujih trgih. Kolarič pa je opozoril na problem malega podjetnika, saj se problem pojavi, ko pride večje naročilo, tega pa sam ne more izpeljati.

Alja Dimic je na koncu podala predlog, da se oljarji povežejo tudi z zdravniki, saj pacienti povečini ne vedo kako uživati prehrano, velika večina se jih niti ne zaveda, da je olje zdravilo.

Skupne ugotovitve vseh prisotnih, tudi Lucijana Cenciča iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Sektorja za varnost in kakovost hrane in krme, je bila, da se v prihodnje mora več narediti na prepoznavnosti slovenskih olj med domačimi potrošniki, prav tako pa oblikovati označbe na oljih, ki bodo vsem pravilno razumljene. Slovenska olja pa bo potrebno tudi bolj intenzivno vpeljati v gostinstvu, kjer se sedaj povečini uporabljajo slabša olja zaradi cene – tako oljarji.

Po končani konferenci je sledila pogostitev, na kateri je Štefan Sraka, vodja kuhinje v Izobraževalno-razvojnem centru zdravega prehranjevanja, pripravil sočne jedi iz olj, o katerih je tekla razprava - skutni namaz z bučnim oljem in praženimi bučnimi semeni, polnozrnate testenine obogatene s šparglji in olivnim oljem, vrhunsko pečeno vrtno zelenjavo na sončničnem olju ter zmrzlino z orehovim oljem na biskvitu. 

Vsi prisotni so izrazili zadovoljstvo nad preteklo konferenco. Odzivi so bili zelo spodbudni, zato se bodo podobne konference nadaljevale tudi v prihodnje, v Pomurju in širše, s temami pomembnimi za lokalne kmete in preostalo javnost, katero se želi čim bolj ozavestiti, o pomembnosti lokalne pridelave ter zdravem in naravnem načinu življenja.