Dnevi socialne ekonomije 2010
Avtor: K.M. | Zvrst: Izobraževanje
Na zasedanju Evropskega sveta v Lizboni, marca 2000, je bilo priznano, da je
stopnja revščine in socialne izključenosti nesprejemljiva. Oblikovanje bolj vključujoče Evropske unije je bilo zato obravnavano kot bistveni element za doseganje desetletnega strateškega cilja Unije za gospodarsko rast, številčnejša in boljša delovna mesta ter večjo socialno kohezijo.
Ali smo danes, 10 let po oceni bednega stanja in navideznih prizadevanjih družbe za boljše socialne razmere, zastavljene cilje dosegli?
1.Priznavanje vsem pravico do dostojnega življenja in polne vključenosti v družbo.
2.Deljena odgovornost in udeleženost, večje sodelovanje javnosti pri politiki in ukrepih socialne vključenosti.
3.Spodbujanje bolj povezane družbe z osveščanjem javnosti o koristih za celotno družbo.
4.Zavezanost EU in držav članic k izkoreninjenju revščine in socialne izključenosti.
Osrednji dogodek na temo socialne ekonomije je bila mednarodna konferenca,
Dnevi socialne ekonomije, ki je potekala v Ljubljani, 28. in 29. oktobra 2010. Konferenco sta organizirala
ŠENT-Slovensko združenje za duševno zdravje in
SKUP-Skupnost privatnih zavodov.
Otvoritev konference je bila v domeni
predsednika RS Danila Turka, katerega je nadomestil njegov svetovalec za zdravstveno in socialno varstvo ter humanitarna vprašanja,
mag. Franc Hočevar. Skupaj s
predsednikom ŠENTA, mag. Edom P. Belakom in
Alenko Žagar iz MOL, Oddelka za zdravje in socialno varstvo so imeli pozdravni nagovor.
Hočevar je izpostavil težavo vedno večje birokracije in organizacijske togosti. »
Celoten funkcionalizem odvzema moč virom pri realizaciji.« Kako se temu ogniti? Med socialo in ekonomijo ni empatije. Zato je potrebno z inovativnimi pristopi ustvariti sodobno socialno podjetništvo, ki še ni razvito. Prihajajoči Zakon o socialnem podjetnišvu je na dobri poti. Poudaril je, da je nujno potrebno odpraviti klientelizem v družbi.
Predsednik ŠENTA, Belak, je izpostavil nedorečeno področje financiranja nevladnih organizacij in pretirano biroktatizacijo, ki postavlja ovire učinkovitim programom. »
Preveč birokracije, papirologije in obremenjevanja zaposlenih z roki in izpolnjevanjem dokumentov postavlja ovire do učinkovitih programov.« Nujno je potrebno izenačiti plače nevladnega sektorja z vladnim in nanje prenesti več kompetenc. Storitve nevladnega sektorja so cenejše in kader je enako ali bolj stokoven. Vladne organizacije se z vlado menjujejo, medtem ko nevladne ostajajo in izpolnjujejo vrzeli v družbi, bedijo nad tem, da nacionalni programi v imenu zdravja normalno funkcionirajo.
Alenka Žagar je nadomeščala načelnico Tilko Klančar, katera se iz neznanih razlogov konference ni udeležila. Iz
MOL-a so nam predstavili vrsto programov, katere naj bi občina že sofinancirala za zmanjševanje revščine, od zmanjševanja števila brezdomcev do podpore mladim, ženskam in takim, ki bežijo pred nasiljem v družini. Ljubljana je prejela pohvalo za Občino po meri invalidov. Prizadevanja občine so tudi v smeri spodbujanja socialne ekonomije in socialnega podjetništva, vendar o primerih tovrstnega prizadevanja ni bilo nizanih dejstev.
Iz Inštituta RS za socialno varstvo je
mag. Simona Smodej predavala
o pojavu in obsegu revščine zaposlenih v Sloveniji. Izraz se je uveljavil v 70-ih letih prejšnjega stoletja v povezavi z naraščajočo problematiko gospodinjstev, ki so kljub zaposlenim članom, ostajala pod pragom tveganja revščine. Poleg višine dohodka in dejavnikov na ravni gospodinjstva so za pojav revnih zaposlenih pomembni tudi dejavniki na individualni ravni (spol, starost, stopnja izobrazbe, državljanstvo), kvaliteta in vrsta zaposlitve in kolektivna oz makro raven, znotraj katere pomembno vlogo odigrajo socialna, družinska in ekonomska politika države ter celotna ureditev področja trga dela.
Med zaposlenimi z dohodki pod pragom tveganja revščine je več moških kot žensk, medtem ko je revščina mlajših zaposlenih pogostejša med ženskami.
Jože Mencinger s
Pravne fakultete negativno gleda na socialno ekonomijo, ocenjuje, da je prej utopija kakor realnost.
Sprašuje se ali gremo res v smeri ustvarjanja socialne ekonomije in ali ji nismo bili že bliže v preteklosti? Temelji ekonomije so maksimiranje koristnosti, dobiček, pravična porazdelitev dobrin na trgu in privatna lastnina. Kako najti pravo vez med temelji ekonomije in socialno uspešnostjo? Začeti je potrebno pri delovni sili, ki je temelj vsega.
Delovno silo je potrebno poimenovati z bolj spoštljivim izrazom, delovne storitve. Bolj kot je organizacija učinkovita, manj delovnih mest je.
Solucijo vidi v de-globalizaciji in v uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka ter z znižanjem stroškov dela na račun povečanja delovnih mest. Kljub pesimizmu je pohvalno za Slovenijo, da po gospodarski uspešnosti sodi v družbo najboljših, s Skandinavci. Na vprašanje ali nas je kriza kaj naučila, pravi, da raje ni krize in zmagovalcev kot, da je zmagovalec po krizi. Prva in druga Lizbonska strategija sta bili neuspešni zaradi praznega besedičenja. Evropejci naj bi ustvarjali znanje in ga prodajali Kitajcem, ki naj bi ustvarjali produkte in jih prodajali Evropejcem.
Kitajci nam prodajajo produkte, znanja pa Evropejci ne znamo prodajati. Osnovni problem je pomanjkanje dela in ne produktov. Rasti brez zaposlovanja ni. Kriza je nastala s kreditnim kreiranjem povpraševanja in napihovanjem balonov virtualnega bogastva.
Kriza naj bi v tej fazi postala običajno stanje v družbi, vsaj do takrat, ko ne bo ponovno počil balon in postavil nove vrednote v ekonomiji. Program Europa 2020 bo uspel, če bo dal poudarek na zaposlovanje in bo bolj realističen od Lizbonskih strategij.
John Low, CAF, iz Velike Britanije nam je predstavil socialno ekonomijo v svetovnem kontekstu s primeri v vseh trenutnih pojavnih oblikah.
Prijetno nas je presenetil
Lorenzo Mancini iz
Intese SanPaolo s predstavitvijo banke in socialne ekonomije v Italiji.
Sistem v Italiji je popolnoma drugačen od aristokratskega sistema znotraj njihove bančne skupine v Sloveniji. Prizadevanja Intese SanPaolo so prijetno presenetila tudi predstavnika Združenja bank Slovenije,
Slavka Cimpriča. Po Cimpričevem mnenju v Sloveniji in znotraj institucije, katero je predstavljal, ni posluha za take stvari, prizadevanja za socialno ekonomijo pa so utopično neracionalna.
Iz Inštituta za razvoj družbene odgovornosti je
Anita Hrast predstavila pojem družbene odgovornosti podjetij kot koncepta s pomočjo katerega podjetja na prostovoljni osnovi integrirajo družbene in okoljske zadeve v svoje poslovanje in v svoja razmerja z deležniki.
Z družbeno odgovornostjo podjetja pridobijo večji ugled in konkurenčnost, večje zaupanje med poslovnimi partnerji, večjo motivacijo zaposlenih za delo, izboljšanje odnosov s skupnostjo, varčevanje pri skrbnem ravnanju s surovinami in materiali, večjo privlačnost za vlagatelje kapitala in posledično boljši poslovni izid. Pri vseh tovrstnih prizadevanjih govorimo o koristi na dolgi rok. Oblike partnerstva za več družbene odgovornosti, katere se že pojavljajo v praksi so nadomestno delo drugje, pravična trgovina, družbeno odgovorno investiranje, vlaganje v znanje, denarna podpora (sponzorstva, donacije), mentorstvo, svetovanje in usposabljanje, tematska partnerstva ter marketing z razlogom.
Ob zaključku konference smo se vsi strinjali, da za postavitev družbene odgovornosti in socialne ekonomije potrebujemo aktivno vlogo vseh, od države do podjetij, ustanov in posameznikov. Zeleno vejo na kateri živimo je potrebno negovati s skupnimi močmi.