13.05’10
14:00
Kljub vremensko muhastem koncu tedna, se je v Kongresnem centru Grand hotela Bernardin odvijala, že 27. Finančno-borzna konferenca, ki jo je organizirala Ljubljanska borza d.d. . Konferenca, v konferenčni dvorani Evropa, je že vrsto let osrednji finančno-borzni dogodek leta, katerega se udeležujejo najvidnejši predstavniki slovenskega finančno-poslovnega sveta. Obravnavane so bile aktualne teme s področja kapitalskih trgov in financ.
Finančno-borzni sejem že 27.
Vir: Livade.net | Avtor: Damijan Žnideršič | Zvrst: Zanimivost
Dogodek, je bil namenjen direktorjem podjetij, finančnim direktorjem družb, finančnikom, finančno-računovodskim delavcem, analitikom, predstavnikom institucij trga kapitala, borznim posrednikom, bančnikom, revizorjem, upravljavcem skladov, novinarjem, študentom in drugim, ki jih tematika zanima. Množičen obisk ni presenetil, saj so bila na programu pestra predavanja, katera so doprinesla nove poglede v vsakdanjem delu.
Po lanskoletnih dobrih željah ob koncu konference o boljši in svetlejši prihodnosti, se je tudi letošnja konferenca ubadala s problematiko finančne in gospodarske krize. Problemi Grčije so zelo pretresli celoten svet, tudi slovensko javnost ter borzo. Problem ni osamljen primer. Prezadolženost gospodarstva poznamo zelo dobro tudi pri nas, zato je prvi dan konference minil predvsem v znamenju debat o prezadolženosti slovenskega gospodarstva in o vlogi kapitalskega trga pri njegovem reševanju. Ob samem začetku se je Philipp Vorndran osredotočil na učinke gospodarske in finančne krize na sklade, sledila je zelo zanimiva okrogla miza, kjer se je govorilo o priložnostih skupine CEESEG, katere del je od leta 2009 tudi Ljubljanska borza. Udeleženci so začeli tudi z razpravo o novi vlogi in strategiji kapitalskega trga. V popoldanskih urah je Tomaž Košak iz Banke Slovenije predaval o finančni stabilnosti Slovenje in o trgu kapitala. Ob koncu dneva sta sledili še dve zanimivi okrogli mizi. Na prvi sta Igor Masten in Mojmir Mrak, predstavnika Ekonomske fakultete Ljubljana, govorila o tujem financiranju rasti slovenskega gospodarstva. Udeleženci druge okrogle mize so se spraševali ali je finančna in gospodarska kriza priložnost za slovenski trg kapitala? Na okrogli mizi so najprej poudarili, da je dobra rešitev za reševanje podjetij iz prevelike zadolženosti iskanje virov kapitala ravno na borzi. V nadaljevanju je Andrej Šketa ocenil, da je vzrok slabe likvidnosti borze v tem, da na njej ni prodajalcev, so pa večji apetiti po cenah, ki verjetno srednjeročno niso realni. Spraševal se je, kje je problem, ali na strani ponudbe, ali na strani povpraševanja, in ocenil, da problema na strani ponudbe ni.
Najpomembnejša tema drugega dneva je bila možna uvedba pokojninskih računov v tretjem stebru pokojninskega sistema, kjer so najprej predstavili predlog, sledila je zelo vroča diskusija o problematiki pokojnin.
Po končanih predavanjih, so med seboj pokramljali in izmenjali občutke ter izkušnje.