Smrtne nesreče slovenskih alpinistov v Himalaji:

- 10.07.1977 je na pobočjih Hidden Peaka, (Gašerbrum 1, 8068 m) izginil 25-letni Drago Bregar.

- 15.05.1979 je Šerpa Ang Phu, vodja višinskih nosačev jugoslovanske alpinistične himalajske odprave, ki je delovala v zahodnem grebenu Everesta, skupaj z našima alpinistoma prišel na vrh. Zaradi slabih razmer so morali med sestopom po Hornbeinovem ozebniku v zahodni steni bivakirati. 16.05. so se že srečali s tovariši, ki so jim prišli naproti, ko je Ang Phu nenadoma zdrsnil v prepad. Naslednji dan so ga našli mrtvega na robu ledenika Rongbuk.

- 24.04.1983 je v lednem plazu pod Manaslujem (8125 m) umrl 31-letni Jernej Zaplotnik - Nejc, vrhunski alpinist, gorski reševalec in gorski vodnik, uveljavljeni pisec, ki je bil tedaj tudi načelnik AO Kranj. Z njim je pod istim plazom umrl tudi 32-letni Ante Bućan, študent elektrotehnike iz Splita. Do nesreče je prišlo med hrvaško odpravo, malo nad taborom I, na ledeniku nekako 4400 m visoko.

- 22.04.1985 ob deveti uri zvečer po lokalnem času je v smrt zdrsnil 27-letni Borut Bergant - Čita, prav tako vrhunski alpinist, gorski vodnik in reševalec, sicer pa strojni ključavničar doma v Tržiču. S tovarišem sta sestopala z Jalung Kanga (8505 m, skupina Kangčendzenge, zahodni vrh te mogočne gore).

- 03.05.1991 sta 35-letna Marija Frantar - Mariča, absolventka geografije in alpinistična inštruktorica AO Rašica, ter 36-letni Jože Rozman, tesarski mojster, sicer pa alpinist AO Tržič in gorski reševalec, oba člana odprave Kanč '91, odšla proti vrhu Kangčendzenge (8586 m). Pihal je močan veter in vrh je bil zavit v oblake. 150 metrov pod vrhom sta bila, ko sta se javila po radijski zvezi. Bila sta hudo izčrpana, dodatnega kisika jima je zmanjkalo in Frantarjeva je - očitno jo je prizadel že edem - vse slabše videla. Odločila sta se za povratek. Ob 19. uri se je potem Rozman še enkrat oglasil. Kmalu potem sta očitno zdrsnila in padla na snežni plato tisoč metrov nižje.

- 15.06.1993 je umrl Boštjan Kekec, alpinist iz Škofje Loke, kot alpinistični inštruktor zaposlen v tedanji Teritorialne obrambi, tedaj pa udeleženec slovenske odprave na K2 (8611 m). V četrtem višinskem taboru je s soplezalcem čakal, da bi šla kot druga naveza na vrh. Pa se je vreme poslabšalo, zbolel je za višinsko boleznijo in potem toliko je oslabel, da ni mogel več sam sestopiti. Tovariši so mu sicer pomagali, toda med transportom v dolino je (7300 m visoko) izdihnil.

- 04.09.1992 je v daljnem Nepalu spet ugasnilo življenje enega naših odličnih alpinistov, čeprav samo nesrečo ne moremo šteti za alpinistično. Med pristopnim pohodom je utonil 31-letni Damjan Vidmar - Damč iz Škofje Loke, član Plezalnega kluba Škofja Loka in udeleženec slovenske odprave na 7468 m visoki vzhodni vrh Kumbakarne (Jannu East). Odšel se je okopat v reko Kabeli Kola, pa mu je izgleda spodrsnilo in - odnesla ga je voda.

- 14.10.1994 je med sestopanjem izginil 25-letni Beno Dolinšek, član Mariborske himalajske odprave. Dan poprej sta s tovarišem prišla v T3 (6600 m). Toda nastopilo je slabo vreme in ker se je tovariš slabo počutil, se je odločil da poskusi sam priti na vrh Anapurne III (7555 m). Dosegel je že višino 7000 m, toda obdajala ga je megla in še snežilo je, zato se je odločil za sestop. Ob 15. uri se je zadnjič javil z višine 6750 m.

- 20.06.1995 je med poskusom prvenstvenega solo vzpona prek zahodne stene Gašerbrum 4 v Karakorumu umrl Miroslav Svetičič - Slavc .

- 30.10.1995 je na svoj 55. rojstni dan med sestopom s 6091 m visokega Pisanga na zasneženi vršni strmini 700 m globoko zdrsnil celjski planinec Drago Žlof, po poklicu ekonomist, zaposlen na celjski davčni upravi. Trije tovariši, tako kot oni udeleženci enega od naših trekingov na območje Anapurn, so videli kam je padel, toda pomoči mu ni bilo več. Šele 4. novembra so njegovo truplo lahko prenesli v dolino in naslednji dan so ga ob sveti reki Marsiando upepeljili po lokalnem običaju. 12.11. so žaro z letalom pripeljali v domovino in 13.11. so jo pokopali na mestnem pokopališču v Celju.

- 08.09.1996 je med sestopanjem k reki Seti, po kateri so pluli z rafti, izginil 36-letni Marin Gasparini, udeleženec trekinga.

- 04.10.1996 zgodaj zjutraj sta iz baznega tabora (5300 m) odšla Žiga Petrič (25, študent Fakultete za šport) in Bojan Počkar (33 let, mag. gozdarstva) in od tedaj ju ni nihče več videl. 27. septembra sta v spremstvu zdravnice in nekaj Nepalcev prišla pod njun cilj: 2000 m visoko vzhodno steno vzhodnega vrha (7468 m) Kumbakarne. Na enega najvišjih še neosvojenih vrhov, s katerim se je Počkar že dvakrat "spoprijel", sta se želela povzpeti na alpski način. Kmalu po odhodu na njuno drugo aklimatizacijsko turo, ki ju je vodila proti Kabrujem (vrhovi nasproti njunega cilja), ju je zakrila megla - sicer vsakdanji pojav - in vse bolj je začelo snežiti. Snežilo je vso noč in še naslednji dan. Ko se je 7. oktobra zjasnilo, ni bilo nobenih sledov, le številne plaznice so bile vsepovsod. Iskanje ni rodilo sadov in 17. oktobra so brez njiju pospravili in zapustili tabor.

- 31.10.1997 je z grebena med skrajno zahodnim vrhom (Nuptse W-2, 7742 m) in zahodnim vrhom Nuptseja (Nuptse W-1, tudi Srednji Nuptse, 7784 m) - očitno zaradi sunka vetra - v JZ ostenje omahnil Janez Jeglič - Johan (36), potem ko je četrt ure pred tem zaključil prvi vzpon prek zahodne steni Nuptseja.

- oktobra 2000 je pri sestopu z Džonngsanga/Jongsanga (Janak Himalaja) po prvenstvenem vzponu umrl Andrej Markovič.

- oktobra 2000 je pod vrhom Lakpa Dordže/Lakpa Dorje umrl Andrej Zaman.

- 15.10.2003 je kmalu po začetku trekinga umrl Emil Veler iz Cirkovc.

- maja 2004 med povratkom odprave na Daulagiri je na meliščih Kalopani umrl Jože Šepič. Šepič je želel kot prvi slovenski alpinistični turist osvojiti vrh 8167 metrov visokega Daulagirija, zato se je spomladi pridružil šestčlanski odpravi pod vodstvom alpinista Andreja Štremflja. Takrat je vrh Daulagirija osvojilo pet alpinistov, Jožetu Šepiču pa je to preprečila višinska bolezen. Zanj je bil usoden sestop z gore, saj se je odprava v dolino spuščala v zelo gosti megli, ostali člani odprave pa so šele po vrnitvi v bazni tabor opazili, da Šepič manjka. Začelo se je iskanje, ki je trajalo 11 dni, pridružili pa so se mu tudi tuji alpinisti, ki so bili tedaj pod Daulagirijem, in domačini.

- 18.5.2005 je na na Everestu ostal Marko Lihteneker. Lihteneker in njegov kolega Viktor Mlinar sta osvojila najvišjo točko planeta. Mlinar se je zvečer vrnil v višinski tabor, ki leži na višini 8300 metrov, Lihteneker pa naj bi zaradi slabega vremena izgubil nadzor na volumnom kisika. Lihteneker in Mlinar sta sodelovala v ruski komercialni odpravi na Everest, ki jo je vodil Alexander Abramov.

- 25.8.2008 z gore Mustagh Tower se ni vrnil Pavle Kozjek, prvi slovenski alpinist, ki je osvojil Mount Everest brez dodatnega kisika. Skupaj z Dejanom Miškovičem sta se vzpenjala na na 7.273 metrov visoko goro v Pakistanu. Ko sta preplezala steno, sta se na grebenu med obema vrhovoma razvezala. Takoj nato se je pod Pavletom Kozjekom odlomila snežna opast, zaradi česar je padel čez steno. Miškovič je obtičal na približno 6.400 metrih nadmorske višine in bi bil brez ustrezne opreme in hrane. Pri sebi je imel le satelitski telefon, s katerim je obvestil Gregorja Kresala, tretjega člana odprave, ki pa je bil že v domovini, saj je moral odpravo teden zaradi bolezni zapustiti. Pomoč za Miškoviča je prišla pravočasno.

- 3.10.2009: Na osemtisočaku Manasluju, osmi najvišji gori sveta, se je smrtno ponesrečil slovenski alpinist in gorski reševalec Franc Oderlap iz Mežice. Enainpetdesetletni Oderlap je v nepalski Himalaji skupaj z Davom Karničarjem preizkušal opremo za smučarsko odpravo na K2, predvideno v letu 2010, ko ga je na višini 5800 m v glavo zadel kos ledu. Oderlap je kljub uspešnemu prevozu v katmandujsko bolnišnico in takojšnji medicinski pomoči umrl. Oderlap se je v anale vpisal, ko se je kot prvi Slovenec povzpel na najvišje vrhove vseh celin.

- 10. 11. 2009: Med solo vzponom na Langtang Lirung se je ponesrečil Tomaž Humar. Slednji se je po nesreči 9. novembra še javil po telefonu in sporočil, da ima zlomljeno nogo. Pomoč zanj je v slabih vremenskih razmerah je prišla prepozno in švicarski reševalci so 13. novembra potrdili le še, da so našli posmrtne ostanke slovenskega alpinista, ki je bil v izjemnih težavah že leta 2005 med vzponom na Nanga Parbat.