Izmed vseh pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi jih je januarja v dejavnosti gradbeništva delovalo 22,4 odstotka oziroma skoraj četrtina. V primerjavi z januarjem lani se je število gradbenih podjetij z dospelimi neporavnanimi obveznostmi povečalo za 479, medtem ko se je v primerjavi z lanskim decembrom znižalo za 99, kažejo podatki Ajpesa.

Januarja letos je povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti pravnih oseb v dejavnosti gradbeništva znašal dobrih 75,8 milijona evrov, kar je med vsemi dejavnostmi največ. Decembra lani je sicer ta znesek znašal 78,2 milijona, januarja lani pa dobrih 30,9 milijona evrov.

Podatki Ajpesa sicer zajemajo vse pravne osebe razen samostojnih podjetnikov ter se nanašajo samo na blokade bančnih računov, ki so neprekinjeno trajale pet dni ali več. Podatki prav tako zajemajo le tiste neporavnane obveznosti, za katere so že bili izdani izvršljivi sklepi o prisilni izterjavi, na primer s strani davčne uprave ali sodišč.

V Banki Slovenije pa so danes za STA ocenili, da poslabšane sposobnosti posojilojemalcev za vračilo dospelih obveznosti kot tudi poslabšanje situacije na trgu zavarovanj terjajo prilagoditev politike upravljanja s posojilnim tveganjem v bankah v smislu zmanjšanja tega tveganja in povečanja varnosti njihovega poslovanja. Slednje sicer ni odvisno zgolj od razmer v panogi gradbeništva, so poudarili.

V skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in veljavnim sklepom o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic je vsaka banka dolžna ves čas trajanja kreditnega razmerja spremljati vrednost zavarovanja, ga prilagajati in kot takega ustrezno upoštevati pri izračunu oslabitev oziroma rezervacij, pravijo v centralni banki. Zavarovanja so dodatno regulirana tudi v Sklepu o kreditnih zavarovanjih in Sklepu o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu.

Spoštovanje regulatornih zahtev, spremljanje ustreznosti vrednotenja zavarovanj in upoštevanje zavarovanj pri določitvi oslabitev oziroma rezervacij za posameznega posojilojemalca pa je med drugim tudi predmet rednih pregledov poslovanja bank s strani Banke Slovenije, so še poudarili.