Nekateri založniki in knjigarji so potonili, drugi padli v stanje hibernacije, kar je pomenilo manj naslovov in predvsem korenito manjše naklade, redki so zmogli celo razširiti poslovanje.

S prizorišča sta sestopili zadnji dve državni založbi, Rad, ki je deloval 60 let, in nekdanji gigant Prosveta. Njeno zgradbo in knjigarno "Geca Kon" je srbska vlada razglasila za spomenik kulture. Težo gospodarske krize so dodatno občutile založniške hiše, ki jim ministrstvo za kulturo ostaja dolžno polovico zneska za odkupljene knjige, namenjene 186 knjižnicam po Srbiji.

Med svetlimi zgledi je Laguna, ki je letos ustanovila knjigarsko podjetje Delfi, z ambicijo, da knjigarne te verige postanejo "hrami kulture". Po Srbiji so v minulih dveh desetletjih knjigarne posojale prostor kavarnicam, parfumerijam, butikom, Delfi pa je v samo nekaj mesecih začel "prevzemati" prostor in leto končuje s šest prodajnih mest v Beogradu, enim v Nišu in po enim v Sremski Mitrovici.

Knjigarne Delfi ponujajo več kot 50.000 naslovov domačih in tujih založnikov, antikvarne knjige, CD-je, multimedijo, poleg tega pripravljajo predstavitve novih knjig, srečanja s pisatelji, decembra pa so pripravili tudi Noč knjige. Ta je pokazala, da je v Srbiji mogoče videti vrste za nakup knjige kot da bi bil vsakdanji kruh.

Žilavost založnikov se je najbolje pokazala na največji književni prireditvi v regiji, mednarodnem knjižnem sejmu v Beogradu. Letos je bil 54. po vrsti, konec oktobra je prinesel novo koncepcijo in Grčijo kot častno gostjo. Slogan sejma je bil Morje knjig in knjige so tako "preplavile" 30.500 m2 sejmišča. Razstavljalcev je bilo 800.

Ministrstvo za kulturo je za plasma knjig v tujini namenilo 44.000 evrov, sofinanciralo je prevod 52 del srbske književnosti, tako na predlog samih založnikov kot tudi pisateljskih združenj iz Bolgarije, Grčije, Makedonije, Slovenije, s Slovaške, iz Italije, Rusije, Avstrije, Nemčije, z Japonske, s Češke, iz Francije, s Poljske in iz Kanade.

Med pisatelji, ki bodo prevedeni v navedenih državah, so klasiki - Ivo Andrić, Miloš Crnjanski, Borislav Pekić, potem Aleksandar Tišma, Danilo Kiš, Vasko Popa, kakor tudi sodobniki - Milorad Pavić, Duško Kovačević, Zoran Živković, Svetislav Basara, David Albahari.

V angleščino so v sklopu projekta Srbska proza v prevodu, ministrstva za kulturo in založbe Geopoetika, v prvem kolu prevedli knjige Basare, Vladislava Bajca, Srđana Valjarevića, Zorana Živkovića in Mirjane Novaković. Kreativni center, ki slavi 20 let dela, je letos prodal avtorske pravice za 54 knjig v 25 držav.