Jeziki so po mnenju generalne direktorice Unesca najboljše sredstvo za medsebojno razumevanje in strpnost. "Spoštovanje vseh jezikov je ključni dejavnik za zagotavljanje mirnega sobivanja, brez izključevanja družb in njenih pripadnikov," je prepričana.
Ob mednarodnem dnevu maternega jezika Bokova kot tri strateške cilje prihodnje jezikovne politike navaja večjezičnost, učenje tujih jezikov in prevajanje. Večjezičnost, ki jo opredeljuje kot harmonično prilagoditev različnih jezikov, mora, kot meni Bokova, postati sestavni del izobraževalnih in kulturnih politik. Tudi učenje tujih jezikov po njenih besedah pripomore k boljšemu razumevanju drugih kultur in bi zato moralo biti sestavni element modernega izobraževanja.
Zaradi povečane komunikacije v globaliziranem svetu je prevajanje doseglo nepredvidljivo rast v zgodovini človeštva, ugotavlja Bokova. Ker je postalo tudi idealno orodje za vzajemen dialog in znanje, ga moramo še bolj vzpodbujati in s tem zagotavljati raznolik in uravnovešen kontekst kulturne in znanstvene izmenjave.
Jezikoslovec Janez Dular je ob mednarodnem dnevu maternega jezika za STA dejal, da je strah, da se bo slovenščina izgubila v poplavi drugih jezikov, odveč. "Da bi se slovenščina kar izgubila, se ni bati, lahko pa se zgodi, kot se že dogaja, da se občutno skrči obseg njene rabe, zlasti v znanosti in visokem šolstvu, t.j. na področjih, ki so za prihodnji družbeni razvoj in za sporazumevanje družbene elite najpomembnejša," je pojasnil. V tem vidi žalostno perspektivo, ki jo je nekdanja slovenska elita pred 200 leti že zavrnila - slovenščina le za "preprosto kmečko ljudstvo", folklorni rezervat - danes pa se nam znova vsiljuje.
Meja med spoštovanjem jezika in svobodo njegovega spreminjanja v pozitivnem smislu v dobro jezika ter med nemarnim oziroma ignorantskim odnosom je po besedah Dularja tam, kjer razlog za spreminjanje ni v iskanju novih, izvirnih izraznih možnosti za bistveno nove sporazumevalne potrebe, "temveč v lenobi in nevednosti ali v manjvrednostnih občutkih in snobizmu". Ob tem je navedel primer osebe, ki slovenščino slabo obvlada, a trdi, da je slovenščina revna, ter primer nekoga, ki raje pogleda v angleški slovar kakor v Slovar slovenskega knjižnega jezika.
Za slovenščino po Dularjevem mnenju skrbi predvsem šola, "vendar se je treba zavedati, da sta šolski pouk in vzgoja neučinkovita, če nimata zadostne opore v celotnem družbenem okolju". Ob tem je navedel primer, "ko v šoli govorimo o ljubezni do materinščine, na ulici pa učenci vidijo prevlado angleških napisov in tuja imena slovenskih podjetij". Skrb za jezik bi morala biti usklajena naloga celotne vlade in ne le ministrstva za šolstvo ter "ubogega" sektorja za slovenski jezik v okviru ministrstva za kulturo, je prepričan Dular.
Glede na delež govorcev prevladujočega maternega jezika se Slovenija med državami članicami Evropske unije uvršča med jezikovno precej homogene države, so ob mednarodnem dnevu materinščine zapisali na Statističnem uradu RS, ob čemer so kot vir navedli anketo o izobraževanju odraslih v državah članicah EU iz leta 2007.
Poleg Slovenije so jezikovno precej homogene še Poljska, Bolgarija, Madžarska, Portugalska Češka republika, Italija, Finska, Združeno kraljestvo, Grčija in Ciper. Med jezikovno najbolj heterogene pa se uvrščajo Estonija, Litva in Belgija.
Po številu govorcev ima le pet odstotkov vseh jezikov na svetu več kot dva milijona govorcev; slovenščina je med njimi. "Tako sodi slovenski jezik kljub svoji sorazmerni majhnosti v elitno skupino jezikov, in to na 179. mesto med pet odstotkov najbolj razširjenih jezikov na svetu," piše na spletnih straneh statističnega urada.
Slovenščina sodeč po statistiki ni ogrožen jezik. Kot prvi jezik jo uporablja okoli 1,85 milijona prebivalcev. Govorci slovenščine strnjeno živijo razen v Sloveniji še v Beneški Sloveniji in Furlaniji-Julijski krajini v Italiji, na Koroškem v Avstriji, v hrvaški Istri, v madžarskem Porabju ter v nekaterih skupnostih izseljencev v Nemčiji, ZDA, Kanadi in Avstraliji. Skupno naj bi slovenščino govorilo okoli 2,5 milijona ljudi, še navajajo na statističnem uradu.