Mačka na vroči pločevinasti strehi
Vir: MGL Ljubljana | Avtor: MGL | Zvrst: Predstave in razstave
Nekaj fotoutrinkov drame
fotografa Miha Frasa:
Kratka vsebina
Največja plantaža bombaža ob delti Misisipija. Njen lastnik, Veliki očka Pollitt (
Gašper Tič), praznuje petinšestdeseti rojstni dan. Obenem sluti, da se mu bliža konec življenja. Vprašanje, ki visi v zraku, je dokaj klasično in zelo preprosto: kateremu od dveh sinov bo zapustil premoženje? Mnogo rajši kot starejšega Gooperja (
Jaka Lah), uspešnega pravnika in očeta petih otrok, ima očka Pollitt mlajšega sina Bricka (
Jure Henigman), nekdanjega nogometaša in športnega komentatorja, ki pa se že vse od smrti prijatelja Skipperja utaplja v alkoholu. Za to, da se je Skipper, na katerega so vezala Bricka globoka prijateljska in bržkone tudi mukoma zatajevana homoerotična čustva, zapil in kmalu zatem umrl, Brick posredno krivi svojo ženo Maggie (
Jana Zupančič). V vse večji apatiji in zasvojenosti s pijačo jo intimno zavrača ter ji s tem razblinja upe na materinstvo in dediščino. Toda Maggie se poda v boj, tako da lažno oznani nosečnost. Noče se več počutiti kot mačka na vroči pločevinasti strehi.
Ozadje
(povzeto po članku Kristine Sever »Mnoga življenja Mačke na vroči pločevinasti strehi« v gledališkem listu uprizoritve)
Mačka na vroči pločevinasti strehi ni le zgodba o disfunkcionalni južnjaški družini, temveč tudi kompleksna študija o osamljenosti, družbenih slojih in spolih v kontekstu represivnega patriarhata petdesetih let. Nastala je v obdobju, ki je poveličevalo »dobre stare« družinske vrednote. Čas po drugi svetovni vojni je zaznamovalo tudi spreminjanje žensko-moških odnosov. Obdobje velja za čas predfeminističnih/predgejevskih pravic in čas, ko so se porajale zamisli o alternativnih življenjskih slogih. Skladno z družbenimi normami ni bilo nobene druge dejanske alternative tradicionalnemu družinskemu vzorcu. Leta 1955 je v ZDA le 34 odstotkov žensk med 20. in 54. letom hodilo v službo. Večina poročenih žensk je bila finančno odvisna od mož ali očetov. Od njih se je pričakovalo, da bodo zaposlene le kot gospodinje in da si bodo želele in imele otroke. Ženska, ki ni mogla roditi, je bila v očeh družbe nepopolna.
Poleg spolnosti obravnava Williams v drami tudi propadajoči ameriški jug, temačno zgodovino ameriškega suženjstva in grozote nasilja, krivic in rasizma, ki so v petdesetih letih še vedno razjedale državo. Mačka se dogaja na plantaži bombaža po drugi svetovni vojni. Ta čas je zaznamoval Jug z gospodarskimi spremembami; dežela je bila prej popolnoma odvisna od kmetijstva, zdaj pa se je spopadala z industrializacijo in nastajanjem mest. Williams je napisal dramo istega leta, ko se je začelo ameriško gibanje za državljanske pravice, spodbudila pa ga je tudi pomembna odločitev vrhovnega sodišča leto prej, po kateri so zagotovili desegregacijo v ameriških šolah.
Mojstrsko izpisana drama o človeškem pohlepu, obupu, samoti in neuresničeni strasti še danes velja za eno najboljših besedil ameriške in svetovne dramatike.