Šesta Beethovnova simfonija je nastala hkrati s peto, vendar v bistveno drugačnih okoliščinah. Skladbo je avtor napisal v času od poletja 1807 do 1808 v v podeželskem okolju Heiligenstadta in Badna na obrobju Dunaja, in jo sam poimenoval Pastoralna. Sočasnemu nastanku navkljub je Beethovnova šesta v izrazitem vsebinskem nasprotju s peto simfonijo, ki govori o duševnem nemiru, medtem ko naj bi bila Pastoralna odslikava idilične zunanjosti.

Tudi zvočni svet šeste je popolnoma drugačen od okolja njene simfonične predhodnice, saj se slednja razvije iz ene same celice štirih tonov, ki povezuje vse teme, medtem ko si v Pastoralni sledi cela vrsta nadvse očarljivih glasbenih misli. Če je peta polna divjega zanosa, je šesta mnogo bolj umirjena, mestoma celo statična.

Glede na to, da so pri Šostakovičevih precej muzicirali, je kar težko verjeti, da Dmitrij Dmitrijevič Šostakovič (1906-1975) v otroštvu ni kazal skoraj nobenega zanimanja za glasbo. Pozneje je bil njegov glasbeni razvoj izjemno hiter, saj je že s 13 leti zaprosil za sprejem na leningrajski konservatorij, ob sklepu študija kompozicije pa je predložil zajeten opus, ki je poleg nekaterih izrazito šolskih del obsegal tudi prvo simfonijo.

Z omenjenim delom je takrat še ne 20-letni skladatelj pokazal vso svojo nadarjenost in nakazal več možnih poti nadaljnjega kompozicijskega razvoja. Mestoma se v omenjenem delu sicer pojavijo krajše reminiscence drugih ruskih skladateljev, zlasti Čajkovskega, Glazunova in Prokofjeva, a je delo veliko manj odvisno od vzorov, kot bi upravičeno lahko pričakovali od glasbe mladega, a nadvse pogumnega ustvarjalca, ki se je že v svojem simfoničnem prvencu predstavil kot samosvoja osebnost.

Omenjeni deli bodo mariborski simfoniki odigrali pod vodstvom Antona Nanuta, ki je svojo glasbeno kariero začel kot stalni dirigent orkestra v Dubrovniku. Pozneje je postal glavni dirigent orkestra Slovenske filharmonije v Ljubljani in vodja oddelka za dirigiranje na ljubljanski glasbeni akademiji, leta 1981 pa je prevzel vodenje Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. S slednjim je v preteklih letih posnel več kot 150 zgoščenk, sicer pa je bil dejaven tudi kot dirigent Slovenskega komornega orkestra in umetniški vodja Slovenskega okteta.