MATJAŽ TANKO, OTA ROŠ in drugi
Vir: Špas Teate | Avtor: Š.T. | Zvrst: Predstave in razstave
Mož iz Manče (Man of La Mancha) je muzikal, ki je v ZDA doživel premiero leta 1965 in velja za nepozabno klasiko. Spektakularen broadwayski muzikal po nesmrtni zgodbi Cervantesovega Don Kihota so z veliko volje, entuziazma, ljubezni do igre predstavili igralci, ki jih poznate kot novinarje in voditelje POP TV in Kanal A, tokrat so bodo na odru igrali in prepevali. Pridružil se jim je še orkester Slovenske vojske in prava mala armada statistov. In to v dober namen. Dobiček predstave je namenjen nakupu opreme na Pediatrični kliniki.
Idejni vodja dobrodelne predstave je Janez Usenik, novinar 24ur in stand up komik, ki je odraščal z gledališčem. »
Pred leti, ko sem se srečal s to igro, me je zabavna in hkrati ganjliva zgodba o Don Kihotu, kot jo je priredil Wasserman, popolnoma prevzela in začel sem sanjati o tem, kako bi bila zvenela v Slovenščini. Malo kasneje sem ugotovil, da v redakciji 24ur in v naši medijski hiši še zdaleč nisem edini zaljubljenec v gledališče in kolege povprašal, če bi se podali na pot, da pripravimo muzikal. Misija - nemogoče. In k sreči so bili dovolj nori, da so takoj rekli da. Mimogrede, tega smo se lotili, tudi zato, ker nismo le sodelavci, ampak tudi prijatelji. Potem pa je projekt zrasel tako, kot si sam niti pomisliti nisem upal. Vse v namen, da pripravimo dobro predstavo, predvsem pa naredimo tudi nekaj dobrega«, pravi.
Janez Usenik se je poizkusil v glavni vlogi Cervantesa in Don Kihota.
Ota Roš (voditeljica POP In-a) se spopada z izjemno vlogo Aldonze, zagrenjene prostitutke, ki jo Don Kihot izbere za svojo nebeško Dulcinejo in ji odpre drugačen pogled na svet.
Matjaž Tanko (voditelj 24ur) bo nastopil v dvojni vlogi - kot Šef, nesporni vodja jetnikov v zaporu, ter plahi gostilničar. Od ljudi, ki delajo v PRO PLUSU, bodo nastopili še
Gregor Godler (snemalec) kot glavni negativec Vojvoda,
Tina Kic (tržnica, v prostem času pevka) kot Antonija Kihana,
Katarina Keček (novinarka oddaje Preverjeno) kot Kihanina gospodinja,
Nejc Simšič (Novinar Pop In-a) kot brivec,
Blaž Jarc in
Jan Golja (novinarja Sveta na Kanalu A) kot mulovodca Pedro in Anselmo in
Mateja Ropoša (novinarka Pop In) kot mavrska deklica. Poleg tega bosta pri dobrodelni predstavi kot "zunanja sodelavca" sodelovala še izjemna komičarka
Martina Ipša kot Sančo Pansa in
Gregor Usenik kot modri pater Perez. Predstavo bo režiral Marko Plantan, sicer poklicni igralec, ki pa se je izkazal v že nekaj režijskih projektih.
Muzikal je spremljal popoln ansambel, kot je predviden za velike produkcije.
»
Tega ne bi mogli storiti, če nam na pomoč ne bi priskočil Orkester Slovenske vojske. Ti ugledni profesionalci so pogosto pripravljeni sodelovati v dobrodelnih projektih in tudi naš projekt jih je takoj pritegnil. Pridružil se nam je dirigent Simon Dvoršak, ki sicer v Veliki Britaniji dirigira tudi velikim West End produkcijam. Predstavo koproducira Špas teater, ki nam je odstopil dvorano. PRO PLUS nam pomaga kot medijski sponzor, Festival Novo Mesto bo pripravil zahtevno ozvočenje, Miha Krušič iz Pro dance studia bo brezplačno pripravil koreografije, Metka Albreht bo pomagala oblikovati kostume in še in še. Zaradi vseh njih se je Rosinant, ki smo ga zajahali, ko smo se odločili za ta projekt, počasi začel spremijati v Pegaza«, še pravi Janez Usenik.
Zgodba muzikla je večno aktualna tema, ki pa ima v današnjih časih še prav poseben pomen. Pisatelj Miguel de Cervantes se znajde v ječi, saj se bo moral zagovarjati pred Špansko inkvizicijo. Kot pobiralec davkov je namreč menil, da morajo pred zakonom biti vsi enaki, zato je zarubil cerkev. Zagrenjeni zaporniki ga obtožijo, da je neumen idealist. Zato mu hočejo pobrati vse imetje, ki ga nosi s seboj in, kar je najpomembneje, uničiti rokopis nedokončanega romana Don Kihot. Da bi rešil svoje življenjsko delo, Cervantes svoje ideale zagovarja tako, da v ječi predstavi zgodbo o plemiču Alonzu Kihani, ki se odloči, da bo postal klativitez Don Kihot in spremenil svet. Zgodba postane njegov manifest, o boju za lepši, pravičnejši svet. Ta zgodba ima danes še prav poseben pomen, saj govori o tem, zakaj se splača v ciničnih časih še vedno verjeti v ideale. Ali z besedami Cervantesa iz te predstave - " Največja norost je, če vidiš svet, kakršen je, ne pa takšnega, kot bi moral biti." S tem sporočilom je to več kot primeren tekst tudi za dobrodelen namen.