Kot so v četrtek sporočili iz muzeja, bodo zaradi tako velikega zanimanja v zadnjih dveh tednih podaljšali odpiralni čas razstave. Razstava bo tako odprta od 9. do 22. ure, razen 23. februarja, ko bo muzej vrata izjemoma zaprl ob 20. uri. Poleg tega bo muzej v 26. in 27. februarja odprt od 9. ure do polnoči.

Niti nizke temperature v tej zimi ne odvrnejo čakajočih v vrsti. Obiskovalcem, ki morajo na vstop pred muzejem počakati najmanj pol ure, skušajo čakanje olajšati s piškoti, toplimi napitki in grelci, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Razstava z naslovom Botticelli, na kateri je predstavljenih okrog 80 del Botticellija in njegove delavnice ter njegovih sodobnikov, je prva tako obsežna predstavitev del tega mojstra italijanske renesanse v nemško govorečem prostoru, je zapisano na spletni strani muzeja.
 

Sandro Botticelli se je rodil v Firencah. Najprej se je učil zlatarske obrti. Kot slikar se je zgledoval pri Filippu Lippiju in Masacciu, predvsem glede natančnega podajanja svetlobe in senc, a je bil sam še bolj podroben in nežen. Od leta 1470 je imel svojo delavnico. Veliko je ustvarjal za Medičejce, leta 1481 pa je na povabilo papeža Siksta IV. odšel v Rim in slikal v Sikstinski kapeli. Od leta 1482 je spet delal v Firencah.

Pod vplivom italijanskega meniha in reformatorja Girolama Savonarole je okrog leta 1491 prenehal obdelovati antične motive in je celo zažgal nekaj svojih slik. Po Savonarolovi smrti je slikal le še v mračnem asketskem slogu. Zadnja leta je preživel v dolgovih in telesno povsem oslabljen. Med njegovimi najbolj poznanimi deli sta Alegorija pomladi in Rojstvo Venere.