Ministrica Širca je v Kranju venec na Prešernov grob položila v spremstvu kranjskega župana Damijana Perneta. Zatem je v prostorih kranjske izpostave Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) odprla razstavo Kranjska lončenina - polna vina.

Kot je ob odprtju razstave povedal direktor kranjske izpostave ZVKDS Miloš Ekar, vidijo obisk ministrice med drugim tudi kot pomoč pri promociji svojega dela. Na prvi pogled majhno razstavo so pripravili hitro in ob skromnem vložku 5000 evrov, pri čemer sta jim finančno pomagala Zavod za turizem Kranj in Mestna občina Kranj.

Ministrica se je strinjala, da rezultati arheoloških izkopavanj premalokrat dosežejo širšo javnost, sama pa se je odprtja udeležila ne le v povezavi s kulturnim praznikom, ampak tudi ker "rada stika po muzejskih trgovinicah". Replike najdene ponesrečene kranjske lončevine so na prodaj v prostorih Zavoda za turizem Kranj, kar Širca pozdravlja, saj tovrstni ukrepi po njenem mnenju vodijo v realizacijo naše dediščine in podaljševanje življenja arheološkim najdbam.

Odprtje razstave je popestril letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada Andrej Rozman Roza, ki je predstavil pet posodobljenih pesmi na temo kupic in vina ter interpretiral še posodobljeno verzijo Prešernovega Povodnega moža.

Ministrica Širca je obiskala tudi Prešernovo vas Vrbo, kjer je bila ob ministru za šolstvo in šport Igorju Lukšiču osrednja govornica na slovesnosti pred pesnikovo rojstno hišo. Zbrane sta pozdravila tudi radovljiški župan Janko S. Stušek in žirovniški župan Leopold Pogačar.

Ministrica Širca je v svojem nagovoru potrdila, da bo Prešernova rojstna hiša postala spomenik državnega pomena. Obregnila se je ob očitke, da ima večina ustvarjalcev po osamosvojitvi manj možnosti kot v socializmu. Po njenih besedah je malo razlogov, da se na tak način oklepamo preteklosti, enako malo pa je tudi razlogov, da bi jo demonizirali.

Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič je izpostavil državotvornost kulture. Slovenstvo je po njegovih besedah v gibanje spravil Primož Trubar in ga pri tem ni izoliral od ostalega sveta. Protestantizem je pripomogel k zamisli nacionalne države, razsvetljenstvo pa je prek francoske revolucije pred 200 leti k nam prineslo Ilirske province. In prav v tej dobi se je šolal mladi Prešeren. Romantika je postavila v ospredje idejo nacionalne države, Prešeren pa je bil s svojimi verzi na čelu tega gibanja.

V prestolnici je na Prešernovem trgu več kot dvajset dramskih igralcev z interpretacijo Prešernovih del počastilo poetovo poezijo in Ljubljančanom že štiriindvajsetič popestrilo kulturni praznik. Recital sta uradno odprla predsednica Združenja dramskih umetnikov Slovenije Alenka Pirjevec, ki je vodila celoten program, in ljubljanski župan Zoran Janković, v svet Prešernove poezije pa je navzoče pod Prešernovim spomenikom popeljal Sandi Pavlin z Gazelo III.

Župan se je v uvodnem govoru zahvalil umetnikom, da so se udeležili tradicionalne prireditve. Po njegovih besedah lahko le umetniki "pokažejo, kaj je umetnost". Umetnost in umetniki, kot meni župan, ne potrebujejo, "da se jih poveličuje, ker so že sami po sebi veličina".

Po interpretaciji Pavlina so recital nadaljevali Sergej Ferrari z uvodom iz dela Krst pri Savici, Danijel Malalan, ki je Prešernovo pesem Kam? kar zapel, Tomaž Gubenšek s Prispodobami ljubezni, Karel Brišnik s Soneti nesreče, Iva Zupančič s Povodnim možem, Andrej Nahtigal s pesmijo Strunam in Štefka Drolc, ki je, kot tradicionalno, množico ganila z interpretacijo Nezakonske matere.

Dramski igralec in nosilec Borštnikovega prstana Polde Bibič je zbrane razveselil z Zdravljico. Med interpretatorji so med drugim nastopili še Jožica Avbelj, Iztok Jereb, Jože Mraz, Marjana Brecelj, Milan Štefe in drugi.

Sprejem Prešernovih nagrajencev v Vili Podrožnik je potekal v bolj intimnem vzdušju. Udeležila sta se ga oba dobitnika Prešernovih nagrad za življenjsko delo plesalka Mateja Rebolj in slikar Kostja Gatnik ter vsi dobitniki skladovih nagrad: umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj, igralec Peter Musevski, skladatelj Aldo Kumar, igralka Barbara Cerar, pisatelj Andrej Rozman Roza in plesalka Maja Delak. Udeležil se ga je tudi predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jaroslav Skrušny.

Prešernovi nagradi in nagrade Prešernovega sklada so v Cankarjevem domu podelili v nedeljo, na predvečer slovenskega kulturnega praznika. Tržaški režiser Marko Sosič je kulturni program z naslovom Stopaš, je slika v srcu... osredinil na moderno slovensko ljubezensko poezijo.