Kot je pojasnil Šmon, sicer podsekretar na direktoratu za energijo, se na ravni EU tehtnica vse bolj nagiba v prid oblikovanju javno-zasebnih partnerstev, zato bi bilo po njegovem mnenju tudi v Sloveniji potrebno razmišljati v tej smeri.

Po Šmonovih navedbah pametna omrežja niso novost, se pa tudi zaradi sprejema podnebno-energetskega paketa, ki predvideva dvig deleža obnovljivih virov energije v skupni energetski bilanci EU, v omrežja vključuje vse več novih virov energije. Zaradi množičnega priključevanja proizvodnih naprav v omrežje, bo zato trenutna pasivna omrežja nadgraditi v aktivna, je zatrdil.

Sam je bolj kot izrazu pametna omrežja naklonjen prav formulaciji aktivna omrežja, saj bodo imeli s tovrstnimi spremembami odjemalci veliko bolj dejavno vlogo pri odjemu in tudi sami proizvodnji električne energije.

Zakonsko je po Šmonovih navedbah v Sloveniji vprašanje urejeno tako, da sta za prenosno in distribucijsko električno omrežje odgovorna sistemska operaterja Elektro Slovenije in Sodo, ki z razvojnimi načrti predvidita potrebne novosti, agencija za energijo pa jih skozi določitev omrežnine upošteva pri zagotovitvi virov financiranja.

Ker izključno z omrežnino ne bo moč financirati nadgradnje električnega omrežja v pametno omrežje, je v Sloveniji potreben celovit načrt, katere ukrepe je potrebno izvesti in kako zagotoviti potrebne vire financiranja, je prepričan Šmon. Tako bosta morala oba operaterja po njegovih zagotovilih še letos pripraviti desetletna razvojna načrta, iz katerih naj bi bilo tudi bolj jasno, kakšne strošek bo nadgradnja omrežja predstavljala.

Na ravni EU naj bi za oblikovanje pametnih omrežij po ocenah potrebovali okoli dve milijardi evrov, v Sloveniji pa konkretne ocene po pojasnilih direktorja tehniškega sektorja pri Sodo Matjaža Osvalda še ni. Obstajajo pa ocene stroškov posameznih pilotnih projektov.

Pred nekaj leti je bilo tako ocenjeno, da bi množična uvedba pametnih števcev zahtevala okoli 200 milijonov evrov sredstev. Obstajajo tudi ocene stroškov za druge podobne demonstracijske projekte, pri čemer je po Osvaldovih besedah globalne stroške težko oceniti, ker večji del učinkov nadgradnje omrežij predstavljajo splošni družbeni učinki, te pa je težko natančno številčno opredeliti.

V Sloveniji sicer obstaja tudi tehnološka platforma za elektroenergetska omrežja, ki po zagotovilih predstavnika Janka Kosmača vključuje vse akterje na področju aktivnejših omrežij z namenom večje koordinacije dejavnosti. Institucionalni okvir je tako zagotovljen, ko pa se bodo pokazale tržne zahteve, bo platforma začela delovati, je zagotovil.

Današnji forum v organizaciji spletnega medija Energetika.net je prvi dogodek na tej ravni o pametnih omrežjih, na njem pa se bo zvrstilo 18 govornikov iz Slovenije in tujine.