Slovenija. Afere so njen lifting, da se ne razgrne še bolj, kar smo do primera Baričevič slutili. Da se povečuje nevarnost pretvorbe predstavniške demokracije v mrežokracijo. Da nastaja servis političnega podjetništva za zasebne interese. In da ni požarnih zidov, ki bi se oglasili, ko se upogiba pravna država.

Tudi "prenove na levici" ne bo, vlak za spremembe je odpeljal že, ko se je evropska levica (in z njo slovenska) podala na Giddens-Blairovo tretjo pot kolaboriranja z neoliberalizmom in se je le s kozmetičnimi poliranji skušala razlikovati od desnice.

Aktualni člani prve lige slovenske politike imajo za vratom svoje (vele)afere. "Svoje" patrie, ultre, bulmastife... Utrujajo se v medsebojnih vojnah zaradi vojne in izrednih razmer. Za njimi koraka golobrada četica voditeljev političnih podmladkov, ki pa so slabe "copy-paste" replike izčrpanih idolov. Zdaj dvignejo glas še "nekateri krogi" iz ozadja, ki bi radi še naprej režirali, instalirali.

V Deželi, kjer je razprava o pravni državi zdaj predvsem linč med levico in desnico o prvenstvu v kraljestvu škandalov, je bog, ko je odšel iz teh krajev, s seboj odnesel tudi alternativo. In upanje, da bo počasi konec politične orgije, v kateri se posiljujejo ta država in državljani. 2012 bomo s "široko zaprtimi" očmi še enkrat gledali isti film, sklene Stepišnik.