Po besedah direktorja Vinakras Marjana Colja je za vinarji težko leto, vendar pa je bilo zmanjšanje prodaje po njegovih besedah tudi priložnost za prodajo vin višje kakovosti, kar je v lanskem letu omogočilo za 4,5 odstotka višje prihodke od prodaje. Sežanska zadruga je ob koncu leta zabeležila tudi minimalen dobiček.

Obseg prodaje se je sicer zmanjšal za štiri odstotke, za to pa je po Coljevih besedah kriv tudi vipavska družba Agroind, ki jim je z znižanjem cen svojih vin ob koncu leta prevzel nekaj kupcev.

Vse od leta 2005 se kraškim vinom izboljšuje povprečna cena, prodaja pa neprestano narašča - v zadnjih štirih letih skupno kar za 50 odstotkov, je še povedal Colja. V zadnjih treh letih so začeli tudi z izvozom vin na tuje trge, zato se udeležujejo številnih vinskih sejmov. "Počasi nas sprejemajo tudi v tujini, vendar je potrebno tujim kupcem teran šele približati ali ga narediti po njihovem okusu," še pravi.

Prepoznavnost terana se po Coljevih zagotovilih izboljšuje, bolje od samega vina pa gredo v prodajo teranov liker, kraška penina in teranton, ki naj bi bili za tuje kupce bolj zanimivi. "Predvsem nas sprejemajo v Italiji in Bosni in Hercegovini, prve kupce pa pridobivamo tudi v Nemčiji in Angliji," še dodaja Colja. "Za prodajo v letošnjem letu smo zmerni optimisti, saj načrtujemo za odstotek večjo prodajo pri količinah in tri odstotke večji prihodek," nadaljuje.

V briški vinski kleti so medtem zadovoljni predvsem z izvozom - ta je višji za 16 odstotkov. Največjo rast prodaje so ustvarili na trgih Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Srbije ter Nemčije. Na domačem trgu prodajo 70 odstotkov proizvodnje vina, v drugi polovici leta 2009 pa so zaznali manjši upad prodaje v gostinstvu, predvsem v višjih cenovnih razredih.

"Sedaj prihaja do izraza vlaganje iz preteklih let v kvaliteto, ustrezno pozicioniranje na trgu in vlaganje v gradnjo prepoznavnih blagovnih znamk. Vseskozi prisoten ukrep je tudi obvladovanje stroškov, pri čemer pa se ne sme zanemariti investiranja v promocijo," je razloge za zadovoljstvo kljub zaostrenim prodajnim pogojem povedala Marjana Simčič iz vinske kleti Goriška Brda.

Protikrizni ukrep v briški kleti je tudi racionalizacija oziroma zmanjševanje stroškov dela kot tudi cene grozdja, zaradi česar so breme krize nosili tudi pridelovalci. "Dobrodošla je pomoč države skozi ukrepe vinske reforme. Proti krizi se torej borimo s konstantnim zagotavljanjem najvišje kakovosti in z novimi produkti. V letu 2009 smo uvedli dve novosti v liniji sadnih in svežih vin Quercus, udeležili smo se dvajsetih sejmov in dobili 38 priznanj," še dodaja Simčičeva.

Čisto drugače je bilo na Vipavskem. Agroind po izgubi ob koncu leta 2009 in nedokončani dokapitalizaciji letošnjega januarja prvič ni izplačal mesečnih nakazil vinogradnikom za oddano grozdje letnika 2008. Po izrednem občnem zboru Kmetijske zadruge Vipava, večinske lastnice Agroinda, bodo prav likvidnostni ukrepi in boljša trženje ter prodaja vin v letošnjem letu osnovni nalogi nove uprave, ki naj bi jo dobila vipavska družba.