Evrazijski ris je zaradi delovanja človeka na naših tleh izumrl v začetku 20. stoletja. Leta 1973 so znova naselili tri pare risov, iz katerih izvira današnja populacija v Sloveniji in sosednjih državah. Ker kasneje ni bilo dodatnih naselitev risov z drugačnim genskim materialom, se je povečalo tveganje za nastanek genetskih bolezni in drugih zdravstvenih težav.

Po hitri rasti do konca osemdesetih je število živali v zadnjih 15 letih drastično upadlo. Poleg omenjenih težav zaradi sorodnega genskega materiala jih ogroža tudi ilegalni odstrel. Njihov glavni plen so predvsem lovne vrste divjadi, zato jih nekateri lovci vidijo kot tekmece, kar pripelje do nezakonitega odstrela.

Med 3. in 5. februarjem je v Poljčah v organizaciji DinaRisa potekala mednarodna delavnica o prihodnosti upravljanja z ogroženimi populacijami evrazijskega risa v Evropi. Sodelovalo je 44 strokovnjakov za to živalsko vrsto in priznana strokovnjakinja za genetiko Lisette Waits. Razpravljali so o ukrepih, ki so potrebni za zaščito in preživetje risov na ogroženih področjih.

Po besedah Mateja Krofla, ki pri projektu DinaRis preučuje rise na terenu, je kratkoročno edina možna rešitev, da naselimo nekaj novih risov iz drugega območja. Poudaril je, da je to zelo kompleksen proces, ki mora vključevati tako strokovnjake kot razne interesne skupine (lovce, rejce drobnice), širšo javnost in lokalno prebivalstvo.

Projekt DinaRis izvaja društvo Dinaricum v sodelovanju z veterinarsko fakulteto iz Zagreba in drugimi partnerji, med katerimi so tudi ljubljanska biotehniška fakulteta, Lovska zveza Slovenije in hrvaški Narodni park Risnjak. Njihov cilj je na čezmejnem območju severnih dinaridov vzpostaviti mrežo partnerstev, ki bo pripomogla k uveljavitvi in dolgoročni ohranitvi visoke naravne vrednosti tega območja.