Najstarejši slovenski atletski olimpijec je 89-letni Marko Račič, leta 1948 je v Londonu nastopal v tekih na 400 in 4 X 400 metrov, čeprav je bil državni prvak na 100 in 200 m. "V teku na en stadionski krog sem nastopil zaradi zahteve nacionalne zveze, da reprezentanca nastopa v štafeti," je pojasnil Račič, ki je ostal zapisan športu do današnjih dni; njegov delež pri statističnih podatkih posebej cenijo vsi, ki pripravljajo razne zgodovinske zbornike in druga gradiva.

Jože Brodnik, leta 1960 je v Rimu v deseteroboju zasedel deveto mesto, je bil med letoma 1997 in 2001 tudi uspešen predsednik AZS. Veliko je prispeval k izvedbi mladinskega evropskega prvenstva leta 1997 v Ljubljani in pri prenovi ljubljanskega stadiona v Šiški, brez katerega si atletike v novejši zgodovini ni mogoče predstavljati. Na OI v Rimu so nastopili tudi Mirko Kolnik (deseteroboj), Franc Hafner (3000 m zapreke) in Borut Ingolič (800 m).

Marjana Lubej je leta 1968 na OI v Ciudad de Mexicu, kjer je Polde Milek tekmoval v skoku v višino, zasedla 12. mesto v peteroboju. Lubejeva se je merila tudi v tekih na 100, 200 in 80 m ovire. Tako Lubejeva kot Milena Čelesnik, metalka diska na OI leta 1960 v Rimu, nista dvigali uteži, kar je v sedanji atletiki ena od osnovnih sestavin treninga. "Na OI leta 1980 v Moskvi in leta 1984 v Los Angelesu sem prišla z velikim trudom, žal pa dveh vrhuncev v eni sezoni nisem mogla narediti. Dosežena norma je bila moj vrhunec, ki ga kljub trudu na OI nisem uspela nadgraditi," je Lidija Lapajne Benedečič pokomentirala svoja dva nastopa na OI. Pred njo, leta 1972 v Münchnu, je Zdravko Pečar nastopil v metu diska, njegovo tehniko meta pa je posnemal tudi tedanji svetovni rekorder. "Bil sem najboljši evropski tekmovalec in sem zato dobil štipendijo v ZDA. Na eni izmed tekem v domovini sem nastopal v majici svoje ameriške univerze, nacionalna zveza pa mi je izrekla ukor in sem dobil 16 mesecev prepovedi nastopanja," je enega izmed detajlov izpostavil Pečar.

Brodnik, sicer tudi uspešen gospodarstvenik, med drugim je bil je med vodilnimi v podjetju SCT in Družbi za avtoceste RS, se je v imenu povabljenih zahvalil zdajšnjemu predsedniku AZS Petru Kukovici in si zaželel, da bi taka druženja postala tradicionalna. "Vsi, ki smo se zbrali tukaj, smo se z atletiko ukvarjali ljubiteljsko. Naši siceršnji življenjski cilji so bili na drugih področjih in smo si prizadevali, da bi bili uspešni v šoli in službi," je na razliko med sedanjo vrhunsko atletiko in tedanjimi časi opozoril Brodnik.