Uradni veterinar ljubljanskega območnega urada Veterinarske uprave RS (Vurs) je preiskavo treh bulmastifov odredil po tragičnem dogodku, ko so 2. februarja psi napadli lastnika Sašo Baričeviča, ki je na kraju dogodka umrl. Hkrati je uradni veterinar obvestil patologe o sumu spolne zlorabe živali.
V laboratoriju za patologijo in TSE Nacionalnega veterinarskega inštituta so pri vseh treh bulmastifih opravili identifikacijo živali, rentgenski pregled celotnega telesa, raztelesbo, patohistološko preiskavo in virološko preiskavo na steklino. Na podlagi ugotovitev iz teh preiskav in doslej znanih okoliščinah smrti lastnika, ki jih sicer preiskujejo drugi organi, bo uradni veterinar pisno zaprosil veterinarski inštitut za strokovno mnenje o možni spolni zlorabi živali.
Trije bulmastifi so 2. februarja napadli in ubili Baričeviča. Že prej, leta 2006, so v bližini hiše lastnika tudi ranili mimoidočega. Psi Atos, Atlas in Joy so bili takrat začasno odvzeti in napoteni v zavetišče, pri čemer so v zvezi z njihovo usodo oz. vrnitvijo lastniku potem odločale tri izvedenske komisije, dve je imenovala veterinarska uprava in sta ocenjevali psa Atosa, eno pa kmetijsko ministrstvo. Slednja je odločala o vrnitvi zgolj drugih dveh psov. Splet postopkov se je nato iztekel z vrnitvijo vseh treh psov lastniku. Po napadu na lastnika so bili nato vsi trije psi usmrčeni.
Ob vsem tem so se v javnosti pojavili očitki glede pristranskosti postopkov, ki so privedli do vrnitve psov, in pozivi k odstopu ministra Pogačnika. SLS je napovedala tudi interpelacijo zoper ministra, ki naj bi jo vložili v petek, podprli pa jo bodo tudi v SDS.
Na ministrstvu očitke zavračajo in poudarjajo, da so bili vsi postopki vodeni v skladu z zakonodajo. To po njihovih navedbah potrjujejo tudi ugotovitve inšpektorja z inšpektorata za javno upravo, ki je opravil nadzor na podlagi predloga kmetijskega ministrstva.
Da so v napadu bulmastifov dosledno izvajali vse pristojnosti, ki izhajajo iz predpisov in kriminalistične stroke, ter delovali strokovno in zakonito, poudarjajo tudi na policiji, kjer so se odzvali na očitke Vursa, češ da so postopek vodili na način, ki ne bo pojasnil vseh okoliščin primera.
Generalni direktor policije Janko Goršek je na novinarski konferenci poudaril, da je policija dvakrat opozorila na sledi, ki bi lahko kazale na to, da so bili bulmastifi zlorabljeni. Izključno odgovornost za samo izvedbo raztelešenja živali pa nosi veterinarski inštitut, ki je raztelešenje opravil. "Prelaganje odgovornosti na policijo je nesprejemljivo. Zato zahtevam opravičilo pristojnih na Vursu," je dejal Goršek.
Generalni direktor policije je izrecno zanikal, da bi izvajal kakršenkoli pritisk na policijsko upravo Ljubljana, ki vodi preiskavo. Prav tako je zanikal morebitno vplivanje notranje ministrice Katarine Kresal nanj, da bi poskušal ugotovitve preiskave pomesti pod preprogo. Z ministrico o tem primeru nista razpravljala, je poudaril.
Izjava tiskovnega predstavnika Vursa je "neprijetno presenetila" tudi direktorja uprave kriminalistične policije Aleksandra Jevška. Poudaril je, da je bil pri raztelešenju živali prisoten tudi kriminalist, ki je vse sledi, ki so nakazovale na morebitno zlorabo psov, fotografiral. Prav tako je zagotovil, da sta s patologinjo o njih razpravljala.
Inštitut tudi ni opravil potrebnih toksikoloških preiskav, ki bi odgovorile na vprašanje, ali so bili psi omamljeni ali ne. Menda naj bi na inštitutu dejali, da tovrstnih preiskav ne opravljajo. Zato so materiale policisti danes na veterinarski upravi zasegli in jih odnesli na inštitut za sodno medicino, kjer bodo preiskave opravljene, je povedal Jevšek.
Na očitke o vplivanju na odločitve pristojnih organov se je odzval tudi odvetnik pokojnega Baričeviča Miro Senica. "Nikoli in z ničemer nisem vplival na odločitve pristojnih organov v postopku," je zapisal v izjavi za javnost in zagotovil, da podrobnosti o intimnem življenju svoje stranke ni poznal.
Premier Borut Pahor pa je v Bruslju na novinarski konferenci po neformalnem vrhu EU glede dogajanja v zvezi z bulmastifi dejal, da se nobenega problema ne sme podcenjevati, vendar da pa se moramo Slovenci zavedati, da je trenutno bistveno vprašanje to, kje želimo biti čez nekaj let, ko bo konec gospodarske krize. To je namreč vprašanje, ki zadeva kakovost življenja naše generacije in tiste za našo.
"In temu problemu želim danes na tej tiskovni in jutri v državnemu zboru dati osrednjo pozornost. Bomo reševali tudi druge probleme - vem, da zanimajo ljudi, naj ne mislijo, da jih želim pometati pod preprogo -, vendar moramo vedeti, kaj so bistveni, ključni, strateški problemi," je povedal.