"Zaenkrat je odločnost trdna, da bomo šli po tej začrtani poti, tudi za ceno, da se bo treba na odločen način soočiti s posameznimi zahtevami in nestrinjanji. Če govorimo o varni prožnosti ni v igri samo varnost, ampak tudi prožnost. Treba je pogledati, kaj lahko v tej smeri naredimo," je danes v razpravi o ukrepih na trgu dela na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) v Ljubljani dejal minister Svetlik.

Gospodarstveniki so namreč izrazili skrb, da bo vlada popustila pritiskom sindikatov in da se bo sprejem napovedanih ukrepov na trgu dela zavlekel oz. da ne bodo izpeljani v celoti.

Ugotovitev, da je varna prožnost "zdravilo" za konkurenčnost slovenskega gospodarstva, je pravilna, je dejal generalni direktor GZS Samo Hribar Milič in dodal, da si želijo, "da bo to zdravilo prišlo zelo hitro, da boste tako odločni, kot napovedujete, in da bo temeljito".

Neposredni povod za današnje srečanje je sprejem zakona o minimalni plači, z vsemi posledicami in sočasna zahteva delodajalskih organizacij, da je treba z večjo prožnostjo delovnih razmerij zagotoviti, da se učinki dviga minimalne plače, ki bodo negativno vplivali na konkurenčnost gospodarstva, vsaj nevtralizirajo, je dejal Hribar Milič.

Svetlik je predstavil načrtovane spremembe na socialnem področju in trgu dela. S spremembami socialne zakonodaje, kamor spada tudi pokojninska zakonodaja, želijo povečati učinkovitost pri odpravljanju revščine in socialno vključevanje, pri čemer mora biti zakonodaja javnofinančno vzdržna.

Na trgu dela so predvidene štiri spremembe zakonov ali novi zakoni, in sicer o delovnih razmerjih, o urejanju trga dela, o malem delu in štipendiranju.

Spremembe pri odpovednih rokih in odpravninah bo vlada v roku tedna dni predstavila sindikatom in delodajalcem, je dejal Svetlik, ki pa danes o konkretnih rešitvah ni mogel govoriti. Slovenija je, dodaja, rešitve vzela iz različnih držav, tako da ima tako sistem odpravnin in odpovednih rokov, kar skupno pomeni visoke stroške odpuščanja. "Pri 'uglaševanju' z evropskimi standardi se da tu še največ narediti," meni minister. Posebna delovna skupina bo sicer do konca leta proučevala še druge vidike sprememb zakona o delovnih razmerjih. "Vodilo sprememb bo, da gremo od pravice do zaposlitve k pravici do dela," pravi Svetlik.

Ob nižjih odpravninah bo treba zagotoviti varnost na drug način, dodaja minister. Tako bodo višja nadomestila za brezposelnost, saj so vezana na minimalno plačo, do nadomestil pa bodo hitreje prišli tisti, ki so sedaj v najbolj prožnih oblikah zaposlitve.

Z zakonom o malem delu bodo poleg študentskega dela tovrstno delo omogočili upokojencem, brezposelnim, neaktivnim. Zaslužek bo navzgor omejen, in sicer se Svetlik nagiba k določitvi 14 ur na teden, od tega dela pa se plačevalo prispevke, s čimer bo omogočal nekatere pravice. Hkrati s tem zakonom želijo urediti vprašanje štipendij. "Odločeni smo, da gremo na večje število in višje štipendije, tako da ne bo razlogov, da mladi, ki prihajajo iz šibkejših socialnih okoljih, zaradi tega ne bi mogli nadaljevati s študijem," pravi Svetlik.

Predvidena je krepitev aktivne politike zaposlovanja, v programe katere naj bi letos vključili 78.000 oseb, od katerih naj bi se jih 24.000 zaposlilo. Predvsem pri programih usposabljanja in izobraževanja Svetlik želi, da bi spremljali razvojne načrte podjetij oz. njihove načrte prestrukturiranje. Pri spodbujanju samozaposlovanja bodo več pozornosti namenili selekciji in boljši pripravljenosti bodočih samostojnih podjetnikov.

Gospodarstveniki so opozorili predvsem na negativne posledice dviga minimalne plače - tako npr. pri usklajevanju štipendij v podjetjih, posledičnih zahtevah po dvigu ostalih plač in izgubo delovnih mest - ter na togost pri prerazporejanju delavcev in na premajhno spodbujanje zaposlovanja strokovnjakov. Poudarili so tudi nujnost racionalizacije delovanja javnega sektorja.