Po podatkih republiškega urada za statistiko (Surs) je bila 31. decembra 2009 največja po površini občina Kočevje s 555,4 kvadratnimi kilometri, in sicer je obsegala 21 odstotkov celotne površine jugovzhodne Slovenije. Občina Odranci, kar 80-krat manjša od omenjene najobsežnejše občine, je bila najmanjša slovenska občina in je obsegala manj kot odstotek celotne površine pomurske statistične regije.

Po številu naselij je bila na prvem mestu občina Krško (spodnjeposavska statistična regija) s 157 naselji, na drugem pa občina Trebnje (jugovzhodna Slovenija) s 153 naselji. Občine Kobilje in Odranci (pomurska statistična regija) ter Trzin (osrednjeslovenska statistična regija) so obsegale vsaka le po eno naselje.

V četrtem četrtletju 2009 ni bilo evidentiranih teritorialnih sprememb na ravni naselij; število naselij v Sloveniji se torej v primerjavi s prejšnjim četrtletjem ni spremenilo (6029 naselij), spremenil pa se je obseg nekaterih naselij.

Število ulic v Sloveniji se je v primerjavi s prejšnjim četrtletjem zmanjšalo. Dvanajst ulic je bilo ukinjenih (pet v osrednjeslovenski statistični regiji, po ena v goriški, koroški, spodnjeposavski in savinjski statistični regiji ter tri v podravski statistični regiji), osem ulic pa je bilo ustanovljenih na novo - dve v notranjsko-kraški statistični regiji, tri v pomurski statistični regiji in po ena v savinjski, podravski in osrednjeslovenski statistični regiji.

Več kot tisoč ulic je 31. decembra imela le občina Ljubljana (osrednjeslovenska statistična regija), kar je 15 odstotkov vseh slovenskih ulic, medtem ko je bilo v občini Maribor (podravska statistična regija) slabih devet odstotkov vseh slovenskih ulic. Nad 200 ulic je imelo še pet občin.

Občina z najmanjšim številom ulic (4) je bila občina Sveti Jurij (pomurska statistična regija). Največjo skupino so sestavljale občine z naselji brez uličnega sistema; takih občin je bilo 64, od teh pa največ v podravski statistični regiji (34 odstotkov).

Od 30. septembra do 31. decembra 2009 je v Sloveniji na novo nastalo 13 statističnih okolišev in prav toliko (13) prostorskih okolišev (v osmih občinah).

Največ novih hišnih številk je nastalo v občini Koper (za 109), nato v občinah Ljubljana (za 75), Lenart (za 35) in Slovenska Bistrica (za 29). Število hišnih številk se je v četrtem četrtletju 2009 najopazneje zmanjšalo v občinah Ormož (za 172), Trebnje (za 109), Poljčane (za 45), Hrastnik (za 43), Sveta Trojica v Slovenskih goricah (za 29) in Šmarje pri Jelšah (za 26).

V četrtem četrtletju leta 2009 je bilo v Registru prostorskih enot spremenjenih 3436 hišnih številk, od tega jih je 1509 nastalo na novo, 1690 je bilo ukinjenih, 237 pa preštevilčenih.

Po površini večja kohezijska regija Vzhodna Slovenija (meri 12.212 kvadratnih kilometrov) se na tretji ravni deli na osem statističnih regij (na pomursko, podravsko, koroško, savinjsko, zasavsko, spodnjeposavsko, jugovzhodno Slovenijo in notranjsko-kraško statistično regijo) in obsega več kot dve tretjini vseh slovenskih občin.

Kohezijska regija Zahodna Slovenija (meri 8061 kvadratnih kilometrov) pa se na tretji ravni deli na štiri statistične regije (na osrednjeslovensko, gorenjsko, goriško in obalno-kraško statistično regijo), obsega pa 64 občin, še dodajajo s Sursa.