Na sliki nadebudna modna kreatorka Maja Bertok iz Ankarana.
 

Zase pravi, da bi bila rada znana po svojem delu in ne po podobi. Zato se raje zadržuje v ozadju. Najbolj pomembno ji je, da je stranka, ki pri njej naroči izdelek zadovoljna. Zamisli za svoje kreacije ima ogromno. Njen večni navdih je glasba vseh mogočih žanrov. Maja pravi, da se pri njej glasba vrti štiriindvajset ur na dan. Rada ima več glasbenih skupin, za kolektiv Muse pa pravi, da ji daje tak navdih, da se ji »odpirajo nove dvorane«. Sicer pa po njenih besedah lahko navdih dobi tudi, ko se s kom dobi na kavi, ali pa iz telefonskega pogovora s prijateljem.
 

Delo ji je hkrati hobi, tako da sega tudi v njen prosti čas. Poleg tega pa rada obiskuje koncerte, gleda filme, najbolj pa jo sprošča slikanje. Tudi med gledanjem filmov in glasbenih videospotov je vedno pozorna na kustumografijo. Maja pravi, da je to njena »profesionalna deformacija«.

Kljub temu da pravi, da so vse ponudbe za delo prišle spontano, se je njena »profesionalna« pot začela na ljubljanski Naravoslovnotehniški fakulteti, na oddelku za tekstilstvo. Kreativna pa je bila vedno. V osnovni šoli je veliko slikala. Obiskovala je tudi likovni pouk. V Gimnaziji je slikat skoraj nehala, ker je bilo po njenih besedah veliko za se učit. Poleg šole, pa je zraven resno trenirala kajak na mirnih vodah. Osvojila je več medalj. V drugem letniku je svojo športno pot zaključila. Kljub temu, da v srednješolskem obdobju ni ustvarjala večjih stvari, je imela poseben zvezek, v katerega je med poukom risala razne logotipe, tatuje in kaligrafijo.
 

Za Naravoslovnotehniško fakulteto se je odločila v tretjem letniku srednje šole, po tem ko je malo pobrskala po knjižici, ki so jih učencem razdelili profesorji. Od takrat naprej ni bilo več negotovosti, kam bi se vpisala. V zadnjem, četrtem letniku je obiskovala vse leto likovno delavnico. Po opravljeni maturi, je šla opravljat sprejemni izpit za oddelek tekstilstvo, vendar ga ni opravila. Zmanjkalo ji je le pol točke. To je ni odvrnilo da bi se odločila za kakšno drugo fakulteto. Vpisala se je na smer tekstilna tehnologija, prav tako na Naravoslovnotehniški fakulteti, in se potem vso leto pripravljala na sprejemni izpit pri obalnem kiparju, risarju in slikarju Sašu Stevoviću. Ko je ponovno opravljala sprejemni, se je od sto štiridesetih prijavljenih uvrstila na tretje mesto.
 

Maja pravi, da je bila njena študijska smer zahtevna. Povdarila je, da tukaj počitnic ni. Poleg izdelkov ki so jih delali na vajah, so imeli vedno tudi domačo nalogo. Ker je sama zelo natančna in do sebe zahtevna, ji nikoli ni uspelo izdelkov končati na vajah. Tako je imela doma dvojno delo.
 

Prve njene in kreacije njenih kolegov, je javnost lahko videla, ko je bila Maja v drugem letniku fakultete. Razstavo so poimenovali Dve dimenziji in pol, in jo na ogled postavili v ljubljanskem Ateljeju 2050. Na razstavi so predstavili različne izdelke: preproge, obleke za stole, spalne vreče, zavese za kopalnico... Dogodek je prišel fotografirat znani fotograf Aljoša Rebolj. Pozneje so bile fotografije objavljene v reviji Ambient (specializirana za oblikovanje arhitekturo, dom in kulturo).
 

Drugo razstavo namenjeno javnosti so Maja in kolegi predstavili v tretjem letniku. Takrat so sodelovali na Festivalu Idrijske čipke. O njihovi razstavi so pisali lokalni časopisi.
 

Z glasbeniki je Maja začela sodelovati naključno. V času študija se je s prijatelji pogosto zadrževala v prostorih nekdanjega lokala in kluba Hound Dog v Šiški. Lokal je bil priljubljeno zbirališče nekaterih slovenskih glasbenikov. V njem pa so organizirali tudi koncerte. Tam je ob druženju spoznala veliko članov glasbenih skupin. Na primer zasedbe Anavrin in Siddharte. Začelo se je tako, da je občasno naredila kakšno majčko za Anavrine.
 

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

 

Maja je nekaj časa tudi delala skupaj z dvema kolegicama znotraj modnega projekta NOM3. Ime NOM so si sposodile iz romana Sillmarillion, avtorja Johna Ronalda Reuela Tolkiena. NOM je ime Vilinca, ki je srečal človeka Številko tri pa so si dale, ker so znotraj kolektiva sodelovala tri dekleta. Poleg Maje sta delovali Manca Švara in Mojca Košir.
 

Kot NOM 3 so leta 2006 pripravile kustumografijo za turnejo skupine Siddharta (Petrolea tour) in styling za njihov videospot Plastika. Za turnejo sta naredili enajst kolekcij. Skupno je to prišlo štiriinsedemdeset oblek in nakit.
 

Nato je prišlo sodelovanje s Kanalom A in Pop tv, s katerima pa sta sodelovali le Maja in Manca. Mojca se je namreč odločila, da bo šla na svoje. Skupaj z modno stilistko Metko Albreht sta Maja in Manca oblačili voditelja oddaje Bar, Bastjana Kepica. Sami pa sta oblačili Adija Omeroviča, voditelja oddaje E plus.
 
Kasneje sta sodelovali tudi pri oddaji Big brother in na drugem delu Kmetije.

Istega leta ste se Maja in Manca odzvali vabilu Dena Baruce, ki ju je povabil k sodelovanju k modni reviji koprske trgovine sončnih očal Tommas. Pripravili sta celotna oblačila. Pri modni reviji iste trgovine sta sodelovali tudi leto pozneje.

Leta 2007 sta Manca in Maja oblikovali kustumografijo za turnejo skupine Anavrin, in za njihov videospot Better U. Tega leta je Maja sama sodelovala s fotografom Domnom Lombergarjem pri njegovem projektu Posthuman.
 

Od leta 2008 Maja deluje sama. Tudi Manca se je odločila, da bo šla samostojno pot. Maja je zato ime NOM 3 preimenovala v NOM 33. To število ni izbrala kar tako. Rojena je v mesecu januarju. Tistega leta ko je prišla na svet, je bila po dvaintridesetih fantkih prva punčka. Torej triintrideseta.
 

Leta 2008 je začela sodelovati s skupino Bohem. Pripravila jim je kustumografijo za celotno turnejo. Poleg sodelovanja z glasbeniki, je sodelovala s Casinojem Riviera, in z nemškim podjetjem pijač Sprizzerol. Za Casino je oblikovala obleke za valejke (dekleta, ki delajo za igralnimi mizami), za Sprizzerol pa je oblikovala obleke hostes.
 

Glede sedanjih in prihodnjih projektov ostaja Maja skrivnostna. Za konec je povedala le, da je velik domoljub, in da je njena velika želja, da bi enkrat na Obali odprla svojo trgovinico, v kateri bi prodajala svoje obleke.

 

Avtor: Andrej Božič