Seminar je otvoril predsednik uprave skupine Mercator Žiga Debeljak, ki se je v svojem uvodnem govoru osredotočil na trende, ki bodo po njegovem oblikovali bodoče poslovno okolje. Ob tem je poudaril pomen digitalnega komuniciranja, energetske samozadostnosti, prepričan je tudi, da bo treba večjo pozornost nameniti trajnostnemu razvoju in demografskim spremembam, k razmišljanju v tej smeri  pa je pozval tudi vse prisotne.

Dogajanje na seminarju se je sicer zavleklo do poznega večera, skozi celo popoldne pa se je za vsakega našlo nekaj.  Obiskovalci so namreč lahko tekom seminarja preverili novosti na stojnicah naših razstavljavcev - Nove Ljubljanske banke in brokerjeta. V nadaljevanju  so lahko udeleženci prisluhnili Davidu Zormanu, najboljšemu upravljavcu skladov leta 2010 po izboru revije Moje finance, ki je predaval na temo vpliva psihologije na borzne trge. V predavanju se je osredotočil na vedenje množic, podal svoj kritičen pogled na nepremičninski balon ter balon državnih obveznic in zlata, povzel pa je tudi nekatere največje finančne prevare in razloge  zanje. Prezentacija, ki jo je pripravil David Zorman bo v prihodnjih dneh objavljena na tabli dogodka.
 

Sledil je Finančno-borzni utrip: Analize in napovedi, v katerem je James P. Foye v angleščini analiziral makroekonomsko dogajanje v Sloveniji in drugod po svetu v zadnjih 6ih mesecih. Tako se je dotaknil tudi aktualnega dogajanja v Libiji in Egiptu ter potresa na Japonskem in obrazložil vpliv teh dogodkov na borzno dogajanje. Tudi prezentacija Foya bo v prihodnjih dneh objavljena na tabli dogodka.

Vrhunec dneva je bila polemična okrogla miza z naslovom Kapitalizem po slovensko, pri kateri so sodelovali predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič, ekonomista Rado Pezdir in Bogomir Kovač, nekdanji predsednik urada za varstvo konkurence Jani Soršak ter nekdanji poslanec  Marko Pavliha. Vsi prisotni so se strinjali, da je slovenski kapitalizem kot tak nevzdržen in nujno potreben korenitih sprememb.

Kovač je bil kritičen predvsem do finančnega sektorja: »Za to, kar se nam dogaja zdaj, je kriv finančno-bančni sektor in mi niti ne razmišljamo o tem, da bi ga obdavčili«. Pokritiziral je tudi dejstvo, da  je v Sloveniji zelo malo pravih kapitalistov, kot primer pa podal znanega podjetnika Iva Boscarola.

Pezdir se je strinjal s Kovačem in poudaril, da se je pri nas slaba podoba kapitalista ustvarila za to, ker se je ustvaril občutek, da je mogoče obogateti le nezakonito. Ozrl pa se je tudi na stanje po osamosvojitvi, saj meni, da smo imeli napačna pričakovanja: »Odcepili se nismo z namenom, da sprejmemo tržno ekonomijo, ampak iz nacionalnih interesov. Nikomur se ni sanjalo, kako normalno privatizirati in voditi gospodarstvo«.

Pravni strokovnjak Marko Pavliha je ob tem dodal, da smo iz različnih kapitalističnih sistemov pobrali najslabše. Meni, da je stanje etičnih norm v kapitalizmu pri nas na dnu in da moramo razmisliti ter ta etični sistem znova vzpostaviti.

Soršak se je obregnil predvsem ob število regulatorjev v Sloveniji: "Imamo perverzno veliko število regulatorjev za tako majhno državo". Razloge za to, da se v Sloveniji regulatorji ne združujejo oz. se temu upirajo, vidi v strahu direktorjev za svoje stolčke.

Za presenečenje je poskrbel Goran Klemenčič, saj je napovedal, da bo ministru Svetliku podal predlog za poziv k odstopu glavnega inšpektorja za delo Boruta Brezovarja zaradi suma korupcije.  Klemenčič tudi obžaluje izredno nizko moralno obsodbo kriminala belih ovratnikov, čeprav je škoda veliko večja, kar  je opisal z besedami: "Zaradi tega sta pri nas v porastu alkoholizem in družinsko nasilje. Zaradi tega so bila uničena življenja. Te ljudi bi morali obravnavati kot morilce in to pravim jaz, ki se že vse življenje ukvarjam s človekovimi pravicami".

 Po koncu okrogle mize so si lahko obiskovalci privoščili še sladkanje ob slastni torti in tako na simboličen način zaključili jubilejni 50. Seminar Študentske borze z željo na še mnoge uspehe Študentske borze.